40. Bilten za zobozdravnike
5. oktober 2023–24. november 2023
Odgovorni smo za standarde v zobozdravstvenem sistemu
Zdravstvo in z njim zobozdravstvo v Evropi se soočata z velikimi izzivi pomanjkanja zdravstvenega kadra in finančnih sredstev. Hkrati si regulatorji želijo več nadzora nad izvajanjem zobozdravstvenih storitev in seveda čim cenejše zobozdravstvene storitve, ki bi dosegle čim širši krog prebivalstva. Vse naenkrat ne gre. Stranski učinki so vidni – uvažanje zdravstvenega kadra iz tretjih držav, uvoz medicinske opreme iz tretjih držav EU, razvoj korporativnega zobozdravstva ipd.
Pomanjkanje zdravstvenega kadra v Evropi je resnično velik problem, ki se še posebej zrcali skozi pritiske Evropske komisije za poenostavitve procesov priznavanja poklicnih kvalifikacij zdravstvenih kadrov iz tretjih držav sveta. K sreči pri nas ne moremo govoriti o pomanjkanju zobozdravnikov. Kljub temu moramo biti previdni, saj bi skupna regulativa z zdravniki lahko vplivala (imela posledice tudi na zobozdravstvo) tudi na nas v smislu uvoza novega kadra.
Zavedati se je treba, da je naš zdravstveni sistem drugačen od evropskih in številke o dostopnosti do zobozdravstvenih storitev skozi kadrovsko popolnjenost ne odražajo dejanske dostopnosti do zobozdravstvenih storitev. V tujini ne poznajo javne mreže, kot jo imamo pri nas, ampak govorijo o javnem zobozdravstvu – torej koliko sredstev država nameni zagotavljanju in ohranjanju ustnega zdravja in katere zobozdravstvene storitve pokriva preko različnih shem financiranja. Pri nas govorimo o številu programov, ki jih financira ZZZS, in to število je bistveno nižje od števila aktivnih zobozdravnikov v državi. Kljub temu bi želeli določeni deležniki prikazati primanjkljaj zobozdravnikov v javni mreži, ki pa ni posledica pomanjkanja kadra, ampak slabo ovrednotenih in »prenormiranih« programov v javni mreži, ki bi se jih mogoče dalo rešiti z znižanjem kakovosti dela in kadrom, ki bi bil pripravljen delati še za manj.
Definicija univerzalnega zobozdravstvenega kritja bo tudi v Evropi dodatno otežila načrtovanje v javnem zobozdravstvu. Zakaj? Odgovor je jasen, ker zobozdravstvo ni več poceni in ker se je danes zobozdravstvo razvilo do te mere, da vključuje številne tehnološko zahtevne in drage storitve. Politikom so všeč ugotovitve, smernice in opozorila v Strategiji ustnega zdravja ali akcijskem načrtu Svetovne zdravstvene organizacije, a ko se dotaknemo sistemskega urejanja in financiranja, se zatakne. Hitro lahko ugotovimo, da je lahko domet univerzalnega zobozdravstvenega kritja zobozdravstvena prva pomoč, zobozdravstveni pregled, RTG-diagnostika in odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog. Že pri zalivkah se pojavijo predlogi o različnih shemah financiranja in skupinah ljudi, ki bi jim tovrstna storitev pripadala. Zakaj? Ker imajo zobozdravstvene storitve v zahodni Evropi svojo ceno in ker se odločevalci zavedajo, da podcenjenih zobozdravstvenih storitev ne bo nihče opravljal.
Kolegi v Evropi imajo bistveno pogajalsko prednost pred nami. Velika večina jih deluje zunaj javne mreže, kot jo razumemo pri nas (zaposleni ali koncesionarji), in izvajajo javne zobozdravstvene storitve za paciente, ki terjajo svoje pravice od zavarovalnic. Zobozdravniki določajo ceno (standard) svoje storitve, ki je sicer lahko v določenih državah tudi delno regulirana, predvsem pa je glavni regulator prosti trg. Na podlagi tega se odločajo, ali bodo s svojimi ordinacijami (podjetji) vstopili v javno mrežo ter sprejeli določene pogoje, ali pa bodo svojim pacientom omogočili vsaj refundacijo storitev do deleža polne storitve, za katero sami postavijo svoj standard.
ZZZS z obsežnim univerzalnim zobozdravstvenim kritjem (košarico) in našo lojalnostjo javni mreži močno vpliva na cene in standard izvajanja zobozdravstvenih storitev pri nas. Ali lahko zobozdravniki v takšnem sistemu postavimo lastne standarde?
Glede na izkušnje, ki jih imamo pri uvajanju novih pravic s strani ZZZS, težko. Ali smo dovolj zreli in samostojni, da oblikujemo svoj standard javnega zobozdravstva zunaj javne mreže za dobro naših pacientov? Nisem prepričan, če lahko prenesemo iskren odgovor, saj se vsak izmed nas skuša organizirati po svoje, da lahko zadosti lastnim kriterijem preživetja v sistemu javne mreže. Z optimizmom lahko opazujemo le trend števila kolegov zunaj javne mreže, ki iz leta v leto vztrajno raste ter postavlja temelje novih standardov v zobozdravstvu. Ironično je katalizator teh odhodov ali nevključitev (prvič letos so ostali razpisi za programe odraslega zobozdravstva nezasedeni) v javno mrežo ravno plačnik storitev. ZZZS diktira nevarne standarde dela v zobozdravstvu, kar smo v anketi ZZS priznali tudi sami. Kaj čakamo?
Nekdo v verigi od proizvajalca medicinske opreme preko regulatorja in plačnika javnozobozdravstvene storitve do končne zobozdravstvene storitve bo moral popustiti, da bomo ohranili javno oz. univerzalno zobozdravstveno kritje, ki mora biti v prid ohranjanju in krepitvi ustnega zdravja. Smo to spet zobozdravniki, ki edini vidimo, slišimo pacienta in smo njegov glavni zagovornik? Mislim, da ne. Mi smo tu, delamo v najboljšo korist pacienta. Nudimo najsodobnejše storitve. Odgovornost plačnika in zakonodajalca je, da ustvari univerzalno zobozdravstveno kritje tako, da bodo storitve v njem ovrednotene glede na realne stroške in se bodo izvajalci tudi lažje odločali, da se vključijo v izvajanje teh programov.
Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.,
Plačilo zobozdravstvenih storitev od 1. 1. 2024 dalje, ko se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Konec oktobra smo imeli s predstavniki ZZZS sestanek o spremembah plačevanja zobozdravstvenih storitev v letu 2024 zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na sestanku so predstavniki ZZZS pojasnili, da bo v letu 2024 zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenosa na obvezno zdravstveno zavarovanje ZZZS akontacije zobozdravstvenih storitev nakazoval v polni vrednosti pogodbenega plana in ne več v deležu obveznega zdravstvenega zavarovanja (npr. 60 %) kot trenutno.
Ker ZZZS v skladu z uredbo, ki nadomešča splošni dogovor, plačuje tudi preseganje zobozdravstvenih storitev (5 % v zobozdravstvu za odrasle in študente, 15 % v mladinskem zobozdravstvu …), je bilo na predlog Odbora za zobozdravstvo z ZZZS dogovorjeno, da bo v primeru, da izvajalec najkasneje do 27. v mesecu svojemu skrbniku računa na ZZZS sporoči, da bo v naslednjem mesecu presegal plan, to upoštevano tudi pri akontacijah.
V primeru spremembe kalkulativnih elementov, ki določajo ceno točke za nazaj (npr. sprememba plač zaradi spremembe kolektivne pogodbe), bo v letu 2024 ZZZS razliko v vrednosti točke za nazaj poračunal ob rednih letnih obračunih (1-3, 1-6 ali 1-12). Do sedaj oz. do konca leto 2023 se je
razlika poračunavala preko cen točke, ker v nasprotnem primeru dopolnilne zdravstvene zavarovalnice ne bi plačevale realnih cen storitev.
Organizacija nadomeščanja in nujne zobozdravstvene pomoči
V petek, 10. 11. 2023, je bil v ZD Jesenice organiziran sestanek na temo »Organizacija nadomeščanja in nujne zobozdravstvene pomoči na območju občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica.« Sestanka smo se poleg vodstva zdravstvenega doma, zaposlenih zobozdravnikov, zobozdravnikov koncesionarjev ter predstavnikov Občine Jesenice udeležili tudi predstavniki Zdravniške zbornice (predsednik OZB in podpredsednik zbornice Krunoslav Pavlovič, pravnik Anže Kimovec in vodja službe za zdravstveno ekonomiko, plan in analize Nika Sokolič). Na sestanku smo razpravljali o zagotavljanju RTG-slikanja ter razporedu medsebojnega nadomeščanja zaposlenih zobozdravnikov ter koncesionarjev v času rednega dela med tednom.
Apolonija - javni poziv za natečaj raziskovalnih in kliničnih del na področju zobozdravstva
Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije objavlja poziv za natečaj raziskovalnih in kliničnih del na področju zobozdravstva z naslovom Apolonija. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalnega dela in izmenjava strokovnega znanja na področju zobozdravstva.
Rok za prijavo raziskovalne vsebine je do vključno 30. 11. 2023.
📌 37. seja Odbora za zobozdravstvo
Odbor za zobozdravstvo je imel v mesecu oktobru 2023 eno sejo. Na 37. redni seji, ki je potekala 17. 10. 2023, so člani odbora razpravljali ter sklepali v skladu z naslednjim dnevnim redom:
Potrditev zapisnika 35. ter 36. redne seje OZB
Imenovanje glavnih mentorjev za specializacije s področja oralne kirurgije – prošnja za stališče Odbora za zobozdravstvo
Potrditev namestnikov nacionalnih koordinatorjev specializacij na področju dentalne medicine
Podelitev odličij Zdravniške zbornice Slovenije – predlogi
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema
Zaprosilo ZIRS-a za mnenje v zvezi z dodatno pridobljenimi znanji
Dopis SURS – klasifikacija zobozdravstvene dejavnosti
Poročila komisij
Seznanitev z zapisnikom sestanka – Ustna higiena
📌Simpozij Poendodontska oskrba zob
V sredo, 11. 10., smo na Zdravniški zbornici uspešno izvedli sedem delavnic in simpozij o poendodontski oskrbi zob.
Zobozdravniki smo pokazali, da se zavedamo pomena poendodontske oskrbe, saj pomembno vpliva na končni uspeh endodontskega zdravljenja in dolgoročno preživetje zdravljenih zob. Z vidika periapikalnih tkiv je namreč ustrezna poendodontska oskrba enako pomembna kot endodontsko zdravljenje. Prvo preprosto ne more brez drugega in obratno.
Slušatelji so na delavnicah pridobili praktična znanja iz sprejemanja odločitev pri endodontskem zdravljenju, iz uporabe gumijaste opne, štiriročnega dela v endodontiji, iz širjenja in spiranja koreninskih kanalov, ortodontske ekstruzije in podaljšanja klinične krone ter izzivov pri izdelavi plomb v vidnem sektorju. Namen delavnic je bil čim hitrejši prenos teoretično pridobljenih znanj v prakso.
Predavatelje smo skrbno izbrali, saj so vsi predavali o področju poendodontske oskrbe, ki ga strokovno obvladajo. Predavanja so zajela praktično vse vidike poendodontske oskrbe. Pozitivni odzivi na predavanja potrjujejo, da so bili udeleženci simpozija z izborom in vsebino predavanj zadovoljni.
Doc. dr. Tomaž Hitij
E-zbornik Poendodontska oskrba zob
V okviru simpozija smo s predavatelji ustvarili e-zbornik znanstvenih prispevkov simpozija Poendodontska oskrba zob. Zbornik je velik prispevek k naši zobozdravniški stroki in vam je prosto dostopen na spodnji povezavi. Zobozdravniki si zdaj lahko pridobite teoretična znanja o sodobni poendodontski oskrbi zob na enem mestu. Izjemno recenzentsko delo sta opravila doc. dr. Iztok Štamfelj in prof. dr. Igor Kopač.
Doc. dr. Tomaž Hitij
Pooblastila za izvajanje pripravništva, sekundariata in specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine – statusno preoblikovanje izvajalcev
Obveščamo vas, da smo dobili zavrnilni odgovor Ministrstva za zdravje na pobudo za sprejem drugačnega stališča glede veljavnosti pooblastil v primeru statusnega preoblikovanja pooblaščenih izvajalcev. Celoten dopis lahko preberete na spodnji povezavi.
Sistemske bolezni in ustno zdravje
Vljudno vabljeni na strokovno srečanje Sistemske bolezni in ustno zdravje, ki je prestavljeno na nov termin 2. 2. 2024.
Razvoj internističnih strok in ustne medicine vodi v nepogrešljivo povezanost in nujo po medsebojni komunikaciji ob obravnavi bolnikov.
Celostna obravnava bolnika zahteva dobro komunikacijo med timi, ki vstopajo v interdisciplinarno zdravljenje. Le hitra, potrebna in zanesljiva informacija lahko izboljša kakovost in varnost protokolov zdravljenja ter s končnim ciljem tudi zadovoljstvo pacienta.
Tokratni seminar bo obravnaval teme, in sicer vlogo biofilma v ustih ter različne lokalne in sistemske ukrepe, s katerimi zamejimo njegove lokalne in sistemske vplive, pomen antibiotikov v ustnem zdravju. Osvetlili bomo področje osteoporoze in njen pomen na ustno zdravje, spregovorili o povezavi med zobno okluzijo in telesno držo. Pogovarjali se bomo tudi o vplivu demence in Alzheimerjeve bolezni na ustno zdravje ter pomenu urejenega ustnega zdravja pri tovrstnih pacientih.
Programski vodja strokovnega srečanja: Matjaž Gorkič, dr. dent. med.
🦷 Dan odprtih vrat zobozdravstvenih ambulant
Za nami je že drugi Dan odprtih vrat zobozdravniških ordinacij, ki je potekal 10. oktobra. V akciji je sodelovalo preko 50 zobozdravniških ambulant iz vseh delov Slovenije. Skupno je bilo za posvete rezerviranih nekaj manj kot 400 terminov, na katerih ste zobozdravniki pacientom ponudili posvet o njihovem ustnem zdravju in težavah, ki jih imajo. Akcija, ki poteka v okviru projekta Ustno zdravje, je letos potekala že drugič.
''Meni se je zdela to zanimiva priložnost. Lani je akcija potekala prvič in sem jo zamudila, zato sem se letos odločila, da to priložnost izkoristim. Kot upokojena sem že prej razmišljala, da prestopim iz zasebnega v javno. Dan odprtih vrat se mi zdi na vsak način koristna pobuda za vse tiste, ki niso opredeljeni,'' je povedala pacientka, ki se je dneva odprtih vrat udeležila v Zdravstvenem domu Ljubljana.
O svojem pogledu in poteku akcije sta spregovorila tudi dva zobozdravnika iz Zdravstvenega doma Ljubljana, ki sta sodelovala v akciji.
Robert Kovačević, dr. dent. med.: ''Dan je potekal v redu. Prišlo je toliko pacientov, kolikor sem imel razpisanih terminov. V večini prihajajo pacienti, ki nimajo opredeljenega zobozdravnika. Moram pa povedati, da večina ordinacij v javnem sistemu opredeljuje paciente. Pacienti imajo na voljo opredelitev kadarkoli, ne samo na današnji dan, zato jih pozivam, da se opredelijo. Tako v primeru težav, bolečin ali kakršnih koli zapletov dobijo oskrbo pri svojem osebnem zobozdravniku, ne pa samo pri dežurnem.''
Jernej Vresk, dr. dent. med.: ''Menim, da je bila akcija s strani ljudi zelo dobro sprejeta, obisk je bil tudi dober. Po mojem vedenju so bili vsi razpisani termini v Zdravstvenem domu Ljubljana zasedeni. Pacienti prihajajo v različnem stanju. Mnogi prihajajo k nam v javne zdravstvene zavode od zasebnikov poiskat nekoga, ki bo delal na koncesijo oziroma v javnem zavodu. Mnogi so zelo dobro oskrbljeni. Nekateri, predvsem tisti, ki dalj časa niso obiskali zobozdravnika, pa so v slabšem stanju in iščejo neko rešitev. Za tistega, ki je v stiski in nima zobozdravnika, je to idealna priložnost, da ga pridobi.''
‘'Večina pacientov, ki sem jih pregledal, ni bila pri zobozdravniku dve, tri ali celo več let. Poleg pregleda so pacienti dobili navodila, kako se znajti v našem javnem zdravstvenem sistemu in katere storitve so zanje pomembne. Na ta način ozaveščamo paciente o pomenu ustnega zdravja in jih skušamo aktivno usmerjati s svojim znanjem,’’ je ob dnevu odprtih vrat zobozdravstvenih ordinacij povedal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije.
✍ Iz medijev
Zobozdravniki predlagajo, da se domovi starejših občanov opremijo z zobozdravstvenimi ambulantami
V domovih starejših občanov opozarjajo, da imajo posamezni stanovalci slab dostop do zobozdravstvene oskrbe. Na Zdravniški zbornici smo prepričani, da bi morali biti stanovalci že zdaj deležni ustrezne zobozdravstvene oskrbe, tudi tisti, ki so nepomični ali dementni in zato težko
zapustijo dom. Najboljša rešitev bi bila, da bi v prihodnosti načrtovali take domove starejših občanov, ki bi imeli poleg ambulante družinske medicine tudi ambulanto za zobozdravstvo, je povedal predsednik Odbora za zobozdravstvo Krunoslav Pavlović.
(24ur.com) Dan odprtih vrat: več kot 50 zobozdravnikov na voljo za posvet
(RTV SLO) Opuščanje amalgamskih zalivk
Pri nastanku nacionalnega načrta sta sodelovala Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., in prof. dr. Aleš Fidler, dr. dent. med.
Strokovnjaki za ustno zdravje v rekordnem številu pristopili k jubilejni akciji Zdrave dlesni 2023
15. oktober je letos že 20. leto naznanil pričetek akcije Zdrave dlesni, katere poslanstvo je ozaveščanje, prepoznavanje in preprečevanje parodontalne bolezni. Letos se je na povabilo k sodelovanju v akciji Zdrave dlesni odzvalo več kot 1500 strokovnjakov za ustno zdravje, kar je svojevrsten mejnik in rekord ter priložnost, da je pouka o preventivi z informacijami o popolni ustni higieni bilo deležnih še več pacientov.
Še naprej ozaveščamo o pomenu ustnega zdravja
Vabljeni, da videoposnetke in vsebine, ki so nastale ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, še naprej delite na svojih družbenih omrežjih in tako pomagate ozaveščati o pomenu ustnega zdravja. Vnaprej se vam zahvaljujemo za vsako delitev.
Povezava do vsebin na spletni strani >>>
Povezava do Facebook profila Ustno zdravje >>>
Zdravniška zbornica Slovenije
Dunajska cesta 162
1000 Ljubljana
Tel.: 01 30 72 100
Faks: 01 30 72 109
E-pošta: gp.zzs@zzs-mcs.si
Uradne ure
ponedeljek, sreda in petek
od 9.00 do 12.00 in v
četrtek od 13.00 do 16.00
