Ali smo pripravljeni!?
Bolj kot se bliža drugi val epidemije koronavirusa, bolj ne morem mimo dejstva, da se ves čas od začetka epidemije večina odločevalcev v zdravstvu osredotoča bolj ali manj na to, kako in kje zagotoviti primerno število respiratorjev, zadostno število bolniških postelj ter zadostno število izolacijskih prostorov. Govora je večinoma o tem, katera bolnišnica bo sprejela bolnike in katera ne, ali je dovolj zaščitne opreme, ter še največ o tem, kdo vse se je v naši državi s tem okoristil. Nihče pa ne izpostavi bistvenega problema. Ali imamo sploh dovolj usposobljenih zdravnikov za delo z respiratorji? Ali imamo dovolj urgentnih zdravnikov, družinskih zdravnikov in zdravnikov za delo v domovih za starejše? Ali imamo dovolj medicinskih sester? Očitno jih imamo. Če jih ne bo dovolj, bomo pa plačali nadure in dodatke. Ne samo dvakratnik – trikratnik plače, če bo treba. Zmotno pa je razmišljanje,
da bo denar ustvaril kader. Ne bo ga.
Ampak saj ne govorim nič novega. Že leta opozarjamo – ne samo zdravniki, tudi ostalo medicinsko osebje – da so povsod prisotne kadrovske stiske. Od primarne pa vse do terciarne ravni zdravstva. Zadeva je pred letom dni prišla celo do te točke, da so v določenih delih Slovenije ljudje ostali brez osebnega zdravnika – samo spomnimo se »upora« družinskih zdravnikov po vsej Sloveniji. Vsak dan gledam in poslušam kolege in medicinske sestre, kako izgorevajo na delovnih mestih, kako so vedno bolj apatični, preobremenjeni in vsega naveličani. Že sedaj nekateri delajo tudi do sto nadur mesečno. Pa ne zato, ker bi želeli ali ker bi potrebovali denar, ampak ker jih v to prisili sistem zaradi pomanjkanja kadra. Ali bodo sedaj delali še več?
Naše zdravstvo je na točki, kjer se bo slej ko prej pokazala zmotna zdravstvena politika zadnjih desetletij. In tega noben denar ne bo več rešil, zadevo lahko rešijo le sistemske spremembe. Namesto da bi okrepili primarni nivo, smo ga tekom let kljub vsem opozorilom stroke oslabili. Namesto da bi zagotovili primerne pogoje dela, se ti le še slabšajo. Kaj bo z bolniki v primeru kolapsa? Ne vem. Sprašujem pa se – ali smo na to pripravljeni!?
Miha Lukač, predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije
|