Spoznajte zdravnico jamarko Tino Bizjak, ki jo je med kot 30-urnim reševanjem poškodovane jamarke iz Vranjedolske jame konec aprila spremljala cela država. 
Zakaj se podaja v podzemlje, kako poteka delo zdravnika sto metrov pod površjem in kako je potekalo ponovno srečanje s poškodovanko?

Zelo sem bila vesela, ko sem jo videla. Da sva lahko spregovorili nekaj besed in da se njeno stanje izboljšuje. Zahvalila se je, da smo jo prišli iskat v jamo.

V času, ko javne službe dušimo z administracijo, javnim zasmehovanjem in nerazumnimi političnimi odločitvami, nam zaposleni potiho odhajajo. Se zavedate, da je to precej slabše od protestov na ulicah in stavk? Vprašati se moramo, kako bomo v reformi spremenili plačevanje ljudi, ki delajo v zdravstvu. Kako jih bomo nagrajevali?

Urgenca so ljudje. Bolniki, zdravniki, reševalci, medicinske sestre, administratorji, strežnice in številni sodelavci v ozadju, ki skrbijo, da se nikoli ne prekinejo aktivnosti laboratorijev, informatike in tehnike. Delo poteka 24 ur dnevno, vse dni v letu. Zato potrebujemo medsebojno razumevanje. Več o tem >>>

Ob 27. maju, svetovnem dnevu urgentne medicine, so v UKC Ljubljana posneli kratki film, v katerem lahko spoznate ljudi, ki skrbijo, da delo poteka vse dni v letu 24 ur na dan in da se nikoli ne prekinejo dejavnosti, potrebne za delovanje urgence.

Čestitka predsednice ZZS prof. dr. Bojane Beović >>>

Zdravniške organizacije so predstavile neobhodne rešitve za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. 

Ljudje ne zaupajo medicini zaradi znanstvenih dokazov, ampak zaradi dobrih izkušenj z njeno dostopnostjo, ko jo potrebujejo.

Vabimo vas, da prisluhnete okrogli mizi Odkrito o: Vsi obrazi življenja s hudo diagnozo – pogovor z bolniki in svojci. Skozi pogovor, ki ga je moderirala prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, smo spoznali pet zgodb, pet različnih bolezni in kako je to pri bolnikih in svojcih oblikovalo odnos do življenja in smrti. Si v vsakem trenutku želimo živeti? Ali pa so tudi trenutki, ko je teža (pre)velika? 

Svetovni dan brez tobaka vsako leto obeležujemo 31. maja z namenom opozarjanja na hude posledice uporabe tobaka in spodbujanja kadilcev k opustitvi kajenja.

Predstavljene so bile novosti odkrivanja poklicnih bolezni, ki jih prinaša pravilnik, predvsem pa dolžnosti, ki jih pri odkrivanju poklicnih bolezni  dobivajo specialisti različnih strok, posebej specialisti družinske medicine.

Predavateljica: Izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.

• Zakaj potrebujem ugovor vesti?
• Kako ga uveljavljam?
• Kaj je nedovoljen ugovor vesti?
• Kaj če moj ugovor vesti omejuje dostop do zdravstvenih storitev?
• Kako je v tujini?

Članom smo omogočili enostaven in hiter dostop do informacij o zbranih kreditnih točkah preko mobilnega telefona. Na mobilni telefon je treba naložiti ikono eLicenčnika. Preko ikone nato dostopate do pregleda svojih kreditnih točk.

S tem tednom je omogočeno članom vročanje dokumentov preko portala e-Uprava. Kaj to pomeni v praksi? Namesto pisnega prejemanja dokumentov in prevzemanja na klasični pošti, lahko odprete elektronski predal, kamor boste prejemali elektronsko vsa zbornična uradna pisanja (odločbe, sklepi, postopki po ZUP...). 

Medicinska stroka želi zainteresirani javnosti predstaviti etične in strokovno-medicinske dileme v povezavi s postopki, ki jih predvideva predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja. 

"Že 100 let tu nastaja in se rojeva življenje," je slogan, ki so ga skovali ob praznovanju 100-letnice ustanovitve Bolnice za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani, predhodnice današnje Ginekološke klinike. 

"Ob stoletnici imamo zgodovinsko nalogo, da še naprej ostanemo vodilna zdravstvena ustanova na področju ginekologije in porodništva ter zavezani človekovim pravicam in vrednotam humanosti, solidarnosti in enakosti," je ob tem častitljivem jubileju zapisal poslovni direktor klinike mag. Peter Požun.

Zdravniška zbornica Slovenije z žalostjo sporoča, da nas je zapustil prof. dr. ELDAR M. GADŽIJEV, dr. med., v. svet., ugleden zdravnik, glavni in odgovorni urednik revije Isis, predsednik Odbora za strokovno-medicinska vprašanja, prejemnik Hipokratovega priznanja in naziva častni član. Več >>>

Povezava do predavanja prof. dr. Boruta Škodlarja

https://www.youtube.com/watch?v=6f1KJP-Am0M

''Pacienti, ki imajo (kronične) duševne motnje, npr. depresivne in psihotične, pa tudi demenca, so lahko močno izpostavljeni v primeru dopuščanja pomoči pri prekinitvi življenja in to je tista zdrsna podlaga, kjer se lahko znajdemo, če bi to uveljavili. Ljudje z duševnimi motnjami v določenem stanju in določenem obdobju čutijo, da bi končali življenje, vendar je to del tega stanja, ko se stanje izboljša, pa tega ne želijo več, si želijo živeti. Ob njem se poleg strahu pred izgubo lastne identitete in avtonomije vzpostavlja socialni pritisk odvečnosti, obremenjevanja drugih, krivde (tudi pritisk odločitve in napovedanega slovesa!), ki človeka poleg trpljenja in bolečin potiskajo proti takšnim vratom izhoda,'' poudarja prof. dr. Borut Škodlar.

"Velika večina zdravnikov tega ne bi storila"

Zdravniki se možnosti pomoči pri samomoru in evtanaziji niso približali niti za milimeter.

Športno društvo Medicus vabi v svoje vrste nove člane

Slovensko zdravniško športno društvo Medicus vabi zdravnike in zobozdravnike, da se jim pridružite.