Ni slik? Spletna verzija Želimo si zakon o kakovosti v zdravstvu s čim manj administrativnih obremeniteviZdravniška zbornica Slovenije se zavzema, da bi omenjeni zakon zdravstvenim izvajalcem prinesel čim manj administrativnih obremenitev. Te naj v čim večji meri nase prevzame predvidena agencija za kakovost. Predlagani pristop h kaznovanju se zbornici ne zdi sprejemljiv. Nesprejemljivo je, da je praktično vsaka obveznost pospremljena s sankcijo, prav tako je nedopustno določiti tako široko polje kaznovanja odgovornih oseb. Zbrana vsebina o pomoči pri samomoru in evtanazijiNa spletni strani ZZS je dosegljiva zbrana vsebina o pomoči pri samomoru in evtanaziji. Obširen posvet, ki je potekal lansko leto, so organizirali Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Slovenska medicinska akademija in Komisija RS za medicinsko etiko pri MZ v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic RS. Prof. dr. Alojz Ihan, v kolumni za N1, piše o tem, da bomo v nedeljo na posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odgovarjali na anketno vprašanje brez vsebine, ki bi jo bilo vredno imenovati “odločanje”, kar naj bi bilo bistvo referendumov: "Glasovanje “za” evtanazijo drugih je predvsem pomirjujoče za zdrave, za odrivanje njihovih strahov." Intervju z izr. prof. dr. Urhom Grošljem o evtanazijiUzakonitev evtanazije bi bila za našo družbo in za zdravstvo močno tvegana in škodljiva, je prepričan izr. prof. dr. Urh Grošelj. Od 2013 je član Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, član kateder za medicinsko etiko in pediatrijo MF UL, sicer pa pediater na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. V letih 2012–2016 je bil nadomestni član Komisije za bioetiko Sveta Evrope. Več o evtanaziji
Posnetek Zoom predavanja: Konoplja pod drobnogledom: toksikološki, psihiatrični in sodnomedicinski pogledPri nedeljskem referendumskem vprašanju o konoplji bosta dve vprašanji: "Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?" in "Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?" Z večanjem dostopnosti konoplje se v splošni javnosti veča tudi uporaba konoplje in frekvenca jemanja konoplje. Svoj strokovni pogled so na včerajšnjem večernem Zoomu predstavili trije strokovnjaki: Tanja Varl Turk, dr. med., iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, UKC Ljubljana; asist. dr. Mirjana Delić, dr. med., s Psihiatrične klinike v Ljubljani, in doc. dr. Armin Alibegović, dr. med., z Inštituta za sodno medicino. Zdravniki krvodajalci: V torek, 4. junija, smo obeležili dan slovenskega krvodajalstva. Na ta dan so leta 1945 v Sloveniji prvič odvzeli enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranili. Brez darovane krvi ni sodobne medicine, saj gre za nenadomestljivo zdravilo, poudarjajo anesteziolog doc. dr. Peter Poredoš, ginekologinja in porodničarka asist. Andreja Štolfa Gruntar in pediater endokrinolog izr. prof. dr. Klemen Dovč, zdravniki, ki pri svojem delu potrebujejo darovano kri, da z njo ohranjajo in rešujejo življenja. Zavedajoč se, kako dragocena je darovana kri in kako hitro se lahko porabi, so vsi trije tudi sami darovalci. Zdravstveni delavci krvodajalci ustvarjajo sklenjen krog pomoči in solidarnosti, ki je ključen za sodobno medicino. "Sem v terminalni fazi raka in imam se najbolje v življenju""Hočem umreti brez kakršnih koli obžalovanj," je odkrita nedeljska gostja na Valu 202, nevrologinja izr. prof. dr. Saša Šega Jazbec, nekdanja vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani, ki je po desetletjih spremljanja neozdravljivo bolnih nevroloških bolnikov pred petimi leti tudi sama postala onkološka bolnica. Médecins Sans Frontières (Zdravniki brez meja)Doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., Katarina Vincek, dr. med., Mateja Stare, dipl. m. s., in Helena Zorman, dr. med., so na včerajšnjem dogodku Zdravniki brez meja, predstavili svoje delo in misije pri mednarodni neodvisni humanitarni medicinski organizacija, kjer nudijo pomoč ob konfliktih, epidemijah, množičnih nesrečah in zaradi izključenosti iz zdravstvenega sistema. 89 % zdravstvenih delavcev je že doživelo nasilje. Ta trend moramo ustaviti. Prispevajte svoj podpis.KAJ BI SE SPREMENILO? Napad na zaposlene v zdravstvu bi se obravnaval enako kot napad na nekatere uradne osebe, kar bi pomenilo, da bi se nasilje, usmerjeno proti vam, moralo preganjati po uradni dolžnosti. Slovenija je po številu vstavitev aortnih zaklopk brez odpiranja prsnega koša (metoda TAVI) druga v EU-ju na milijon prebivalcevUKC Ljubljana je eden od 16 kardioloških centrov na svetu, ki je sodeloval v raziskavi o učinkovitosti aortnih zaklopk različnih proizvajalcev. V študiji, maja objavljeni v ugledni medicinski reviji Lancet, so potrdili, da so vse preučevane zaklopke kakovostne. »Čakalna vrsta za TAVI je 30 dni in v UKCL nam uspeva, da se ne podaljšuje,« je še pojasnil vodja programa prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med., mednarodno priznani interventni kardiolog s Kliničnega oddelka za kardiologijo.
Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije (javno zdravje)Zdravniška zbornica Slovenije z dnem 30. 5. 2024 objavlja Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije za specialistično področje javnega zdravja. Pisne vloge pošljite do vključno 30. junija 2024. "Skok v poletje" z Ebene swingers:
|