Ni slik? Spletna verzija
1.–7. februar 2025
783. Bilten
POMEMBEN OPOMNIK ZA NAPREDOVANJE: Vložitev predloga za zasedbo delovnega mesta starejši zdravnik z licenco brez specializacije oziroma starejši zdravnik specialist
S 1. 1. 2025 so začeli veljati lani v novembru in decembru sklenjeni Aneksi k Posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, ki določajo novi delovni mesti starejši zdravnik z licenco brez specializacije (z ustreznim PPD oz. brez njega) in starejši zdravnik specialist (z ustreznim PPD oz. brez njega). Za zasedbo navedenih delovnih mest je poleg izpolnjevanja tukaj opisanih pogojev potrebno, da neposredni vodja poda predlog. Navedeni aneksi namreč določajo, da predlog za zasedbo tega delovnega mesta poda neposredni vodja in preveri izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta (izpolnjevanje pogojev mora biti izkazano in dokumentirano). Skladno s primerljivo razlago Posebnega tarifnega dela Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki sicer ni neposredno vezana na delovno mesto starejšega zdravnika, pa pojasnjujemo, da bi namesto neposrednega vodje predlog lahko podal tudi zdravnik sam, pri čemer naj vložitev predloga neposredni vodji ustrezno dokumentira.
Kaj menijo zdravniki o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti? 🗣️
Pediatrični in fetalni kardiolog doc. dr. Samo Vesel iz Splošne bolnišnice Celje s svojim dodatnim delom letno pregleda še 500–600 otrok in nosečnic na napotnico v slovenjgraški in novomeški bolnišnici. S sodelavko, ki prav tako še dodatno dela v drugih javnih bolnišnicah, skupaj opravita kar 60 % več pregledov, in to v domačem kraju pacientov. Ti bi sicer morali na pregled v oddaljene bolnišnice, kjer bi čakali v
dolgih vrstah. Slovenija je po številu zdravnikov na prebivalca na repu Evrope. Če želijo slovenski zdravniki nadomestiti primanjkljaj in pacientom omogočiti primerljivo obravnavo, lahko to dosežejo le z dodatnim delom. Vabljeni k ogledu >>>
“Zelo mi je hudo, da se to dogaja, ker to pomeni, da bomo izgubili še tisto, kar imamo. Zdravstveni sistem je eden. Jaz sem ostala v javnem zdravstvu, ker sem imela koncesijo, za katero sem pa seveda sama poskrbela, da je bila realizirana. In najrajši sem imela, da je lahko k meni prišel kdorkoli na napotnico, navadna kmečka ženica iz Velikih Lašč ali pa profesor akademik iz Ljubljane,” pravi Tatjana Zorko,
kardiologinja in psihoterapevtka, ki je odprla zasebno prakso, da bi imela več časa za paciente. Skrbi jo, da bodo na socialnih vrednotah zgrajeni zdravstveni sistem popolnoma porušili. “Poleg tega je ta zakon usmerjen res proti zdravstvenim delavcem, ne v dobro uporabnikom. Proti. Z raznimi prepovedmi, zapovedmi ipd. In mi vsi vemo, da prepovedi, zapovedi ne delujejo. Deluje podpora, deluje pohvala, deluje rast tistega, kar je dobro. In če bi se ta politika tega zavedala, bi vzpodbujala vse, kar je najboljše, ali pa vsaj vse, kar je dobro. Ne pa jemala nekaj, kar je popolnoma nepomembno za obstoj javnega zdravstva,” še opozarja letošnja kandidatka za Slovenko leta. Vabljeni k ogledu >>>
(ZDRAVNIŠKE ZGODBE 🎙️) Zakaj na Nizozemskem ni ljudi brez osebnega zdravnika?
Zakaj na Nizozemskem ne ločujejo javnega in zasebnega zdravstva? – V ospredju je kakovost oskrbe, ne status zdravnika. Sistem omogoča, da zdravniki delajo brez birokratskih razlik, pacienti pa dobijo dostop do storitev glede na svoje potrebe.
V prvem podcastu Zdravniške zbornice Slovenije smo gostili dr. Zorana Erjavca, priznanega slovenskega
zdravnika, ki že več kot 40 let živi in dela na Nizozemskem. Razkril je, kako tamkajšnji sistem zagotavlja osebnega zdravnika vsem prebivalcem. V intervjuju dr. Erjavec deli svoje izkušnje in vpogled v delovanje nizozemskega zdravstva, primerja ga s slovenskim in razmišlja, katere rešitve bi lahko prenesli k nam. Vabljeni k ogledu >>>
(Gostujoče pero prof. dr. Samo Zver) Občutek imam, da ZZZS nenehno išče, katerih storitev ne bodo plačali
ZZZS nenehno obtožuje UKC Ljubljana, da je neorganiziran, slabo voden in da zdravniki ne opravljajo zadosti dela. Gre za odnos med kupcem oziroma naročnikom storitve ter prodajalcem, ponudnikom storitve. Zavarovalnica (ZZZS) je plačnik, zdravstvo v Sloveniji pa ponudnik storitve. Oglejmo si izmišljen, a nazoren prikaz primera, ko imata bolnik in ZZZS vsak svoj pogled ter »glasbene želje«.
Začela se je doba mRNK-cepiv – proti covidu, proti gripi in celo proti raku 🦠
Zlasti na družbenih omrežjih nekatera vprašanja vedno znova kljubujejo znanosti: Ali so bila mRNK-cepiva dovolj preizkušena, ali je bil del človeštva zgolj del velikega cepilnega eksperimenta, ki je farmacevtskima družbama Pfizer in Moderna samo do leta 2023 prinesel več kot 100 milijard evrov? Zakaj smo v Sloveniji več odmerkov zavrgli, kot porabili? Kakšna je prihodnost mRNK-cepiv? V Intelekti so na vprašanja odgovarjali infektologinja prof. dr. Bojana Beović, specialistka javnega zdravja dr. Marta Grgič Vitek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.
Slovenski dokaz, da cepljenje proti HPV deluje, odmeva po svetu 💉
Zdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele. Podrobneje v oddaji Ultrazvok >>>
(SVETOVNI DAN BOJA PROTI RAKU) Izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar: "Zaradi procesirane hrane imamo več raka želodca in črevesja"
Ob svetovnem dnevu proti raku je izr. prof. dr. Cvetka Grašič Kuhar z Onkološkega inštituta, ki se že 24 let ukvarja z zdravljenjem rakavih bolnikov, odgovorila na vprašanja: Kaj lahko otroku ponudimo v prvih štirih letih življenja, da ga s tem zaščitimo za vse življenje? Kako procesirana hrana vpliva na pojav raka? Kateri so opozorilni znaki, zaradi katerih moramo poiskati zdravniško pomoč? Kateri raki bi lahko v prihodnosti postali preteklost?
Bloudkova nagrada zdravniku Dejanu Fabčiču
Med letošnjimi prejemniki Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v športu, je tudi izjemni paraolimpijec in zdravnik Dejan Fabčič. Skupaj z Živo Lavrinc sta bila nagrajena za vrhunski mednarodni športni dosežek – osvojitev bronaste medalje v mešani ekipni tekmi z ukrivljenim lokom na paraolimpijskih igrah v Parizu. Iskrene čestitke!
Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije: ginekologija in porodništvo
Zdravniška zbornica Slovenije z dnem 31. 1. 2025 objavlja Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije za specialistično področje: ginekologija in porodništvo.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na e-naslov Zdravniške zbornice Slovenije: gp.zzs@zzs-mcs.si, do vključno 28. februarja 2025 (rok za oddajo vlog), pri čemer naj se zadeva elektronskega sporočila glasi: »JAVNI POZIV ZA IMENOVANJE KOORDINATORJA«. Vloga je pravočasna, če prispe na prej navedeni elektronski naslov najpozneje zadnji dan razpisnega roka (do vključno 28. februarja 2025 do 23:59).
Nadzori Finančne uprave RS – obračunavanje DDV ‼️
Zbornica je bila opozorjena, da Finančna uprava Republike Slovenije izvaja večje število nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Poleg problematike odvisnih razmerij se je v nadzorih odprlo tudi vprašanje obračunavanja DDV za določene zdravstvene storitve, zlasti s področja plastične in estetske kirurgije. Člani, ki so bili deležni nadzora s strani FURS, se lahko obrnejo na Oddelek za pravne zadeve (tina.prijatelj@zzs-mcs.si) za pravno svetovanje, hkrati pa lahko člani na ta naslov posredujejo tudi morebitne druge informacije glede nadzorov oziroma stališč FURS, ki bi bile lahko koristne za ostale člane zbornice.
Finančna uprava Republike Slovenije je na zbornico sicer naslovila opozorila glede potencialnih davčnih tveganj in nepravilnosti pri pogodbenih razmerjih s samostojnimi podjetniki v zdravstvu. FURS je napovedal strožje nadzore pri poslovnih subjektih, ki s fizičnimi osebami z dejavnostjo sklepajo odvisna razmerja. Povezava do (povzetka) opozorila FURS >>>
11. Nacionalna konferenca ob dnevu redkih bolezni
29. februar je svetovni dan redkih bolezni, zato Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Združenjem za redke bolezni Slovenije v sredo, 26. februarja 2025, organizira že 11. nacionalno konferenco ob dnevu redkih bolezni. Dogodek bo potekal v Kongresnem centru Brdo pri Kranju med 8. in 15. uro.
4. simpozij o spalni apneji 💤
Vabljeni na 4. simpozij o spalni apneji, ki prinaša številne novosti na področju motenj dihanja v spanju. Dvodnevni simpozij bo gostil ugledne predavatelje iz Slovenije in tujine. Poudarek bo na bolnikih z respiratorno odpovedjo, obravnavi debelosti, fenotipih OSA in kirurškem zdravljenju OSA. Na voljo bo osem praktičnih delavnic.
KDAJ: 13. in 14. februar 2025
KJE: Domus Medica, Dunajska cesta 162
KREDITNE TOČKE: 14,5
Spremljajte nas na družbenih omrežjih 👍❤
Na Facebooku smo presegli 11.000 sledilcev – hvala vsem!
Koledar izobraževanj 📆
Zbornična izobraževanja
Februar 2025
- 10. 2. 2025 Izobraževanje za glavne mentorje Več >>>
- 11. 2. 2025 Učinkovito vodenje Več >>>
- 13. 2. 2025 Klinični izzivi v antikoagulacijskem zdravljenju Več >>>
- 14. 2. 2025 Seminar iz nujnih stanj v psihiatriji Več >>>
- 19. 2. 2025 Zakon o kakovosti za vsakdanjo rabo Več >>>
Izobraževanja drugih organizacij
- 15. 1.–10. 12. 2025 - Kaj lahko vsak stori sam za zmanjšanje tveganja za izgorelost? Preizkušene vaje in druženje ob skupni vadbi – 10-mesečni tečaj spoprijemanja s stresom z elementi čuječnosti Več >>>
- 13. 2. 2025 Nova doba obravnave raka dojk Več >>>
- 19. 2. 2025 Bolnik s paliativno oskrbo na primarnem nivoju 1 Več >>>