Novice

Slovenski pokal zdravniških tekov »Gibanje je zdravje«

Doc. dr. Armin Alibegović, dr. med., Medicinska fakulteta Ljubljana

Doc. dr. Bojan Knap, dr. med., UKC Ljubljana

Leta 2014 sta Bojan Knap in Matija Horvat uredila in izdala monografijo Gibanje je zdravje. Naslov je prispeval Marjan Kordaš in je parafraza krilatice »gibanje je zdravilo, ki je dostopno vsakomur«, formulirane leta 2012 s strani dveh velikih ameriških združenj za srce in fitnes ob pozivu k agendi o pozitivnem učinku telesne vadbe na zdravje. Tak naslov monografije najbolj odraža namen in cilje Slovenskega pokala zdravniških tekov, zato predlog enakega naziva pokala.

Monografija je zbornik prispevkov 12 avtorjev o pomenu telesnega gibanja za zdravje. V prispevkih je večkrat poudarjeno, da telesna neak­tivnost pomeni največje tveganje za zdravje in da redna fizična aktivnost predstavlja primarno in sekundarno preventivo pred številnimi boleznimi, predvsem pred srčno-žilnimi bolez­nimi, diabetesom, rakom, hipertenzijo, debelostjo, depresijo, kognitivnim upadom in ostalimi psihičnimi mot­njami žilne geneze, osteoporozo in prezgodnjo smrtjo. Tveganje nenadne smrti, ne glede na vzrok, se povečuje s stopnjo telesne neaktivnosti. Če telesno neaktivni postanejo aktivni, se tveganje za nenadno smrt zmanjša za polovico. Če se poveča tedenska telesna aktivnost za 1000 kcal, se zniža tveganje za smrt vsaj za 20 odstotkov, po novejših raziskavah še bolj. Redna telesna vadba in dobra telesna pripravljenost zmanjšata tveganje za prezgodnjo smrt pri zdravih in tudi pri bolnikih z dejavniki tveganja. Torej, telesno vadbo bi morali večkrat predpisati ne samo bolnikom, ampak tudi sebi, ker ni boljšega zdravila za višjo kakovost življenja in dolgoživost. Pri tem starej­ša življenjska doba ni ovira, le upošte­vati velja manjšo adaptacijsko rezervo in večjo možnost skeletno-mišičnih poškodb pri bolj intenzivni vadbi.

Nepoučenost zdravnikov in pomanjkanje časa sta glavni oviri pri promociji zdravega načina življenja, predvsem pri svetovanju o pomenu telesne aktivnosti za zdravje. Osnovno vodilo naj bo, da je kombinacija aerobne in uporovne vadbe najbolj učinkovito sredstvo za zdravje. Vadba mora biti redna, dovolj intenzivna in individualno prilagojena, kar zahteva pripravo načrta telesne vadbe za posa­meznika na temelju predhodnih testiranj, ki vsebuje postopno višanje intenzivnosti in obremenitev, pred­vsem pri uporovni vadbi. Glede na ameriška nacionalna priporočila iz leta 2008 (evropska naj bi bila v pripravi) se vsakemu posamezniku predlaga, naj telesno vadbo vključi v svoj življenjski stil, naj telesna vadba zmerne intenzivnosti traja vsaj 30 minut in naj se, če je to možno, izvaja vsak dan. Intenzivnejše vadbe zahte­vajo bolj kompleksne pristope, ki so delno pojasnjeni v omenjeni mono­grafiji in na drugih mestih. Pomemb­no je vedeti, da ni zgornje meje pri obremenitvi telesa, če so priprave na obremenitev dobro načrtovane, postopno izpeljane in prilagojene posameznikom. Vprašanje pa je, ali si jih lahko privoščimo ob vseh drugih vsakodnevnih obremenitvah.

Najpogostejše oblike aerobne vadbe zmerne in visoke intenzivnosti so tek, kolesarjenje, plavanje, veslanje in hoja v klanec. Zagotovo je med naštetimi oblikami aerobne vadbe tek na prvem mestu, ker nudi najboljšo kombinacijo učinka v porabljenem času in ne zahteva posebne opreme ali prilagajanja različnim vplivom. Številni zdravniki poznamo zgoraj naštete principe in smo jih vključili v svoj življenjski stil, a člani Slovenske­ga zdravniškega športnega društva Medicus v sodelovanju z organizatorji štirih tradicionalnih zdravniških tekov po Sloveniji si prizadevamo, da bi stopili korak naprej. Želeli bi, da tak življenjski stil sprejmejo tudi trenutno neaktivni ali premalo aktivni kolegi in da zadovoljstvo, ki ga bodo ob tem doživeli, širijo v okolico, tudi na svoje paciente. Kakšen je naš predlog?

Vsako leto so bile v Sloveniji organizirane bolj ali manj redno štiri tekme zdravniških tekov (v Prekmurju, na Gorenjskem, v Ljubljani in na Primorskem), ki so bile med seboj slabo povezane. Nekatere tekme so bile prezahtevne za rekreativne tekače, na tekmah so tekli le zdravni­ki, izjemoma prijatelji zdravnikov. Ker želimo na tekme privabiti čim več kolegic in kolegov, smo omejili dolži­no prog na približno 7 km in omogoči­li, da zdravniki pripeljejo svoje soro­dnike in prijatelje brez omejitev. Dodatno smo, v želji, da se tudi mlajši kolegi čim prej vključijo, povabili tudi študente medicinskih fakultet v Ljubljani in Mariboru. Dodatna spodbuda za udeležbo na več tekmah letno je vključitev udeležencev dveh in več tekem v Slovenski pokal zdravniških tekov. Pri tem smo pripravili točkovnik in pravila, ki poskušajo nagraditi kakovost tekačev in spodbu­jati, vendar ne pogojevati, udeležbo na čim več tekmah v posameznem letu.

PRAVILNIK

Trenutni pravilnik Slovenskega pokala zdravniških tekov se glasi:

-V tekmovanje za Slovenski pokal zdravniških tekov so vključeni tisti, ki so sodelovali na najmanj dveh tekmah v tekočem letu. Kot udeležba na tekmi se šteje tudi, če tekmovalec tekmo začne in je ne zaključi.

-Tistim, ki so sodelovali na več kot dveh tekmah, se štejeta tekmi z najboljšo uvrstitvijo.

-V primeru izenačenega seštevka iz dveh tekem pri dveh ali več tekmovalcih se šteje skupni rezultat, dosežen na vseh tekmah v tekočem letu.

-V primeru izenačenega rezultata, tudi po prejšnjem kriteriju, ima prednost tekmovalec, ki je imel eno ali več višjih uvrstitev. Če sta tudi v tem primeru izenačena, dobi prednost tekmovalec z višjo uvrstitvijo v neposrednem sreča­nju.

-Če tekmovalca nista neposredno tekmovala med seboj, ima pred­nost tekmovalec, ki je tekmoval na tekmi, ki šteje kot Državno prven­stvo (Tek na Rožnik).

-Če tekmovalec tekmo začne in je ne konča, ne dobi točk, a šteje to več, kot če tekme ne začne.

-Kategorijo na vseh tekmah v tekočem letu določa leto rojstva, dan in mesec rojstva pa ne.

-Točkovanje za uvrstitev na posa­meznih tekmah (absolutno in po kategorijah):

Seveda je to trenutni pravilnik in so vsi konstruktivni predlogi ali pripombe dobrodošli.

V pokalu bodo tekmovali le zdrav­niki, ločeno bomo vodili evidenco tekmovalcev izven konkurence in omenili tudi njihove dosežke. Moramo poudariti, da bomo uvrstitvam dali primerno težo, a je osnovni cilj spod­buditi čim več kolegov, da v svoj življenjski stil vključijo telesno vadbo in pridejo na tovrstna, neformalna srečanja, kjer bodo tekaško manj izkušeni kolegi »vse, kar so želeli izvedeti o teku, a si niso upali vpraša­ti«, izvedeli ob druženju z bolj izkuše­nimi kolegi tekači in na predavanjih, ki jih bomo organizirali ob tekmah. Tako bodo »oboroženi« z osebnim zadovolj­stvom in novimi znanji lahko svetovali na temelju lastnih izkušenj.

Dostop do dokumenta v word obliki:https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/sportno-drustvo-gradiva/ isis2016-03_21-22-gibanje-je-zdravje-pravilnik.docx

Literatura:

1. 1.Knap B, Horvat M, urednika. Gibanje je zdravje: zbornik prispevkov o pomenu telesnega gibanja za zdravje. Zgornja Kungota: Društvo Forabel, 2014. ISBN 978-961-281-620-9