Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) je na Zbornica naslovila opozorila glede potencialnih davčnih tveganj in nepravilnosti pri pogodbenih razmerjih s samostojnimi podjetniki v zdravstvu. FURS napoveduje tudi strožje nadzore pri poslovnih subjektih, ki s fizičnimi osebami z dejavnostjo sklepajo odvisna razmerja.
FURS pojasnjuje, da obseg poslovanja v obliki samostojnega podjetništva oziroma opravljanja dejavnosti kot samostojnega poklica kaže, da nekateri zavezanci neprimerno uporabljajo status fizične osebe z dejavnostjo. Gre za prikazovanje razmerij med osebami, ki imajo registrirano dejavnost in naročniki, ki niso skladna s pravno in ekonomsko vsebino razmerja, tako da zgolj navidezno prikazujejo medsebojno razmerje kot neodvisno.
Finančna uprava, glede na njihove navedbe v dopisu, razpolaga s podatki, iz katerih izhaja, da številni zdravniki, ki so sicer v rednem delovnem razmerju pri različnih delodajalcih (najpogosteje javnih zavodih), opravljajo dejavnost s področja zdravstva kot samostojni podjetniki tudi pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
Glede na ugotovljeno je FURS želel opozoriti na nekatere ključne vidike samostojnosti in neodvisnosti pri opravljanju dejavnosti. Zdravniki, ki delujejo v pravnoorganizacijski obliki samostojnega podjetnika in ustanove oziroma druge samostojne pravne osebe, morajo po njihovem mnenju namreč poznati zakonska določila, ki urejajo to področje.
FURS opozarja, da odvisno razmerje ni zgolj razmerje, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, temveč tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki skladno z drugim odstavkom 35. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo in se presoja v zvezi z naslednjimi elementi:
- glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev,
- načina opravljanja dela ali storitev,
- prevzemanja poslovnih in finančnih tveganj,
- prevzemanja odgovornosti za opravljeno delo,
- plačila za opravljeno delo ali storitev,
- zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in
- drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca.
V okviru doseganja dohodka iz dejavnosti se presojata neodvisnost in samostojnost kot elementa opravljanja podjetniške, kmetijske ali poklicne dejavnosti skladno s 46. členom ZDoh-2. Za dohodek iz dejavnosti po poglavju III.3. ZDoh-2 se skladno s 46. členom tega zakona šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.
Finančna uprava RS izpostavlja ključne vidike opredelitve neodvisnega razmerja in ugotavlja, da na tem področju prihaja do nepravilnih opredelitev ter s tem neupravičenega zniževanja davčnih obveznosti.
Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost pa je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost. Iz 3. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 je razvidna podjetniška dejavnost, za katero je odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu oz. za trg ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in postopke, kot bi jih uporabil podjetnik. Pomemben je torej način, na katerega se dejavnost opravlja.
Osebe, ki samostojno in neodvisno opravljajo dejavnost, v svoji dejavnosti združujejo kapital in delo. Zato je ključen element opravljanja dejavnosti v ekonomskem obvladovanju sredstev, ki so potrebna za opravljanje dejavnosti. Gre bodisi za lastna sredstva ali pa za tuja sredstva, s katerimi oseba upravlja na podlagi najemnega ali drugega pogodbenega razmerja. Te osebe nosijo poslovno tveganje, saj so odgovorne za uspešnost svojega poslovanja. Sami financirajo svojo dejavnost, pridobivajo paciente in upravljajo z dobičkom.
Samostojno sprejemajo poslovne odločitve, vključno z določanjem cen za svoje storitve, izbiro pacientov, načinom opravljanja storitev in vodenjem poslovanja. Določajo svoje delovne pogoje in urnik dela. Oseba, ki samostojno in neodvisno opravlja dejavnost, je sama odgovorna za organizacijo dela, kar pomeni, da je sama odgovorna za doseganje obsega poslovanja, sklepanje novih poslov in razporeditev količine poslov v določenem časovnem obdobju, nad njo pa ni druge osebe, ki jo v zvezi s tem nadzira. To pomeni, da te osebe same organizirajo svoj delovni čas, način dela in morebitno zaposlitev sodelavcev, kar omogoča, da prilagodijo svoje delo glede na potrebe pacientov in svojo strokovno presojo. Pri tem imajo več naročnikov, ki so v primeru zdravstvene dejavnosti pacienti, saj to zmanjšuje ekonomsko odvisnost od posameznega naročnika in povečuje poslovno neodvisnost. Delo izključno za enega naročnika, poraja dvom o samostojnosti.
Neodvisni izvajalec zdravstvenih storitev ne dela po navodilih in pod nadzorom enega naročnika, ampak je neodvisen pri opravljanju svojih storitev. Naročnik ne more določati načina opravljanja dela, ampak zgolj določi končni cilj oziroma rezultat. Delo se opravlja po neodvisnih metodah in postopkih, brez vsakodnevnega usmerjanja s strani naročnika.
V kolikor oseba, ki ima sicer registrirano dejavnost (in pridobljeno potrebno dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti s strani ministrstva za zdravje), opravlja delo v okviru odvisnega razmerja (bodisi izpolnjuje elemente delovnega razmerja skladno z delovnopravno zakonodajo bodisi izpolnjuje elemente, ki opredeljujejo drugo pogodbeno razmerje), se takšni dohodki ne morejo obravnavati kot dohodki iz dejavnosti. Glede na javno objavljene sodbe, ki povzemajo odločitve FURS, se v primeru, da je ugotovljeno odvisno razmerje, izplačila, ki jih je s. p. prejel na podlagi izstavljenih računov štejejo kot izplačila fizični osebi po podjemni pogodbi, pri čemer je znesek izplačila »bruto dohodek« osebe. Bruto dohodek je osnova, od katere je potrebno obračunati in plačati dohodnino, prispevke za socialno varnost ter posebni davek na določene prejemke. FURS bo sicer zahteval od izplačevalca, da plača vse prispevke in davke, tako tiste, ki bremenijo njega, kot tiste, ki se nanašajo na prejemnika izplačila, fizično osebo. Vendar pa ima izplačevalec pravico terjati od prejemnika izplačila plačilo prispevkov (6,36% bruto zneska) ter akontacijo dohodnine (25% bruto zneska). Za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe FURS, bo FURS obračunal obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo davka.
Upoštevajoč vse navedeno je FURS izdal poziv, da pri opravljanju svoje dejavnosti upoštevate navedene vidike samostojnosti in neodvisnosti. Pravilna opredelitev statusa je ključna za zagotavljanje skladnosti z zakonskimi določbami. Nepravilna opredelitev statusa pa posledično pomeni nepravilno obdavčitev tako na strani izplačevalca kot prejemnika dohodka.
Pri tem dodajamo, da se dopis FURS sicer nanaša na samostojne podjetnike, a v njem navedena opozorila veljajo tudi za druge pravnoorganizacijske oblike, v katerih lahko zdravniki opravljajo svojo dejavnost (d.o.o, zavod itd.). Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse (primeroma UPRS sodba I U 313/2016).