Nedavno sprejeti Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20; t.i. PKP5; v nadaljevanju: ZZUOOP) v 56. členu uvaja dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19 (v nadaljevanju: COVID-19 dodatek). COVID-19 dodatek znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače delavca. V skladu s 56. členom ZZUOOP so do COVID-19 dodatka upravičeni zaposleni, ki neposredno delajo v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:
- v COVID-19 ambulantah,
- V COVID-19 oddelkih,
- v COVID-19 intenzivnih enotah,
- v zobozdravstvenih ambulantah za zdravljenje COVID-19 pacientov,
- pri triaži pacientov, pri katerih obstaja sum na COVID-19, v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
- v sivih conah v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
- v sivih in rdečih conah pri izvajalcih na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona in izvajalcih iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), ki delajo z uporabnikom obolelim za COVID-19,
- na deloviščih za odvzem vzorcev za bris,
- opravlja epidemiološke storitve na terenu v sivih in rdečih conah,
- opravlja nujno medicinsko pomoč COVID-19 pacientom ali pacientom iz sive cone,
- opravlja nujne reševalne, nenujne reševalne prevoze, sanitetne in pogodbene prevoze COVID-19 pacientov ali pacientov iz sive cone.
COVID-19 dodatek se skladno z ZZUOOP izplača zgolj za ure, ki jih je delavec opravil na teh deloviščih, pri čemer pa izpostavljamo, da obveznost njegovega izplačila velja za nazaj. Delavec, ki je 1. junija 2020 ali kasnejše datume opravljal delo v eni izmed zgoraj naštetih okoliščin, je torej upravičen do izplačila tega dodatka.
ZZUOOP določa tudi, da se COVID-19 dodatek v času od razglasitve epidemije ne izplačuje (razglašena od 19. oktobra dalje). Za čas razglašene epidemije javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah (11. točka 39. člena Kolektivne pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljevanju: KPJS):
»11. Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.«
Skladno z drugim odstavkom 39. člena KPJS dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.
V skladu s 45.b členom Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18 in 66/19; v nadaljevanju: ZZdrS) ima zdravnik koncesionar obveznost vključevanja v program zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči na območju, kjer opravlja zdravniško službo, pri izvajalcu, ki zagotavlja izvajanje te pomoči. V skladu z drugim odstavkom 45.b člena ZZdrS mora to delo opravljati pod enakimi pogoji za delo in za enako plačilo kot zdravnik, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu. Če je torej zdravnik koncesionar v obdobju od 1. junija 2020 do 18. oktobra 2020 delal pri javnem zdravstvenem zavodu (pod pogoji iz 56. člena ZZUOOP), je skladno s 45.b členom ZZdrS upravičen tudi do COVID-19 dodatka. Na podlagi tega lahko zdravnik koncesionar na javni zdravstveni zavod, s katerim ima sklenjeno koncesijsko pogodbo, naslovi zahtevek za izplačilo COVID-19 dodatka za ure, ki jih je (pod pogoji iz 56. člena ZZUOOP) v skladu s 45.b členom ZZdrS opravljal pri javnem zdravstvenem zavodu.
Oddelek za pravne zadeve