Zdravniška zbornica Slovenije je 3. 12. 2020 prejela dodatna pojasnila Ministrstva za zdravje RS (v nadaljevanju: ministrstvo) v zvezi z izvajanjem in financiranjem rednega testiranja na prisotnost virusa SARS-CoV-2 pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in v socialno-varstvenih zavodih. Ministrstvo uvodoma pojasnjuje, da ukrepi iz Odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 164/20, 168/20, 171/20 in 173/20; v nadaljnjem besedilu: odredba) veljajo za izvajalce na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), vključno z javnimi socialno varstvenimi zavodi in koncesionarji, ki so v mreži javne službe na področju socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: socialni zavodi).
V nadaljevanju Oddelek za pravne zadeve zbornice sprva izpostavlja tiste dele dodatnih pojasnil ministrstva, ki odpravljajo določene nejasnosti v zvezi z odredbo. Temu sledi izpostavitev vprašanj, na katera ministrstvo ni dalo jasnih pojasnil.
Jasna pojasnila ministrstva
Za katere osebe mora izvajalec oz. socialni zavod zagotoviti redno testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2?
V prvem odstavku 8. člena odredbe je določeno zagotavljanje rednega (preventivnega) testiranja na prisotnost virusa SARS-CoV-2 vseh oseb, ki delajo pri izvajalcih in v socialnih zavodih. Redno testiranje torej ni določeno le za zdravstvene (so)delavce in tudi ni vezano na zaposlitveni status osebe, ki dela pri izvajalcu oziroma v socialnem zavodu.
Na Oddelku za pravne zadeve glede na navedeno pojasnjujemo, da je testiranje potrebno zagotoviti tudi za »nezdravstvene« delavce in za druge osebe, ki delajo pri izvajalcu oz. v socialnem zavodu, pri čimer ni nujno, da delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitve (torej tudi za osebe, ki delo opravljajo na podlagi podjemne pogodbe, študente, začasno razporejene zdravstvene delavce s strani drugega delodajalca itd.).
Kdo lahko izvaja testiranje na podlagi 8. člena odredbe?
Ministrstvo v svojih dodatnih pojasnilih razlaga, da izvajalci, ki nimajo pooblastila iz 41. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZZUOOP), testiranja delavcev na podlagi 8. člena odredbe ne smejo izvajati. Tako ministrstvo v svojih pojasnilih med drugim zapiše:
Testiranje iz 8. člena Odredbe izvaja izvajalec oziroma socialni zavoda sam, če ima pooblastilo za izvajanje mikrobioloških preiskav iz petega odstavka 41. člena ZZUOOP. Če tega pooblastila nima oziroma nima lastnih zmogljivosti, se za izvedbo testiranja poveže z drugim pooblaščenim izvajalcem.
Testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2 lahko v skladu s prvim in petim odstavkom 41. člena ZZUOOP izvajajo samo pooblaščeni izvajalci, in sicer:
- Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s svojimi oddelki in dislociranimi enotami,
- Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in
izvajalci, določeni s sklepom ministra za zdravje. Sklepi so objavljeni na spletni strani ministrstva (https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/za-izvajalce-zdravstvene-dejavnosti/ (pri Navodilih v zvezi z izvajanjem 41. člena ZZUOOP in financiranjem mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 iz proračuna Republike Slovenije).
S katerimi COVID-19 testi morajo biti testirani delavci pri izvajalcih oz. socialnih zavodov?
Ministrstvo pojasnjuje, da se za namen testiranja iz 8. člena odredbe uporabljajo hitri antigenski testi, ki ustrezajo strokovnim priporočilom strokovne skupine infektologov in mikrobiologov, objavljenim na spletni strani ministrstva (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Koronavirus/Priloga-4-priporocila.pdf).
Ministrstvo nadalje pojasnjuje, da so hitri testi za COVID-19 medicinski pripomočki, za katera veljajo določene minimalne zahteve za prisotnost na trgu EU in Sloveniji; in sicer CE oznaka, ISO 13485 proizvajalca, slovenska navodila in varnostni list. Ministrstvo izpostavlja, da morata biti specifičnost in občutljivost v skladu s priporočili slovenske stroke, uporaba čim enostavnejša in primerna za izvajanje preiskave ob pacientu, odčitavanje čim hitrejše, test mora imeti tudi dodane pozitivne in negativne kontrole. Klinična preskušanja so bila opravljena pri proizvajalcih. Ministrstvo zaključuje, da pa trenutno ni mogoča primerjava vseh testov, ki jih imamo na tržišču in s katero bi vse teste lahko primerjali, zaradi nenehnega pojavljanja novih hitrih testov in epidemiološke slike v Republiki Sloveniji.
Komu morajo izvajalci oz. socialni zavodi poročati o rezultatih testiranja?
Vse rezultate testiranj zaposlenih zdravstveni delavci se prek zdravstvenega informacijskega sistema posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih. Nadgradnja, ki bo vnos podatkov o rezultatu (kot obravnavo pacienta) omogočala tudi v informacijskem sistemu posameznega izvajalca, naj bi bila po pojasnilih ministrstva že dogovorjena.
Kdo je plačnik stroškov za izvajanje testov za zdravstvene delavce, saj je poleg stroška testa treba vračunati tudi zdravstveni kader, ki bo testiranje izvajal, obstoječ kader je normiran za delo v normalni situaciji in ga v epidemiji že sedaj primanjkuje?
Na podlagi sklepa ministra za zdravje je pri PCR in HAGT testih financiran odvzem brisa.
Ministrstvo pa v pojasnilih navaja, da je od izvajalcev prejelo informacijo, da bodo ti večinoma izvajali HAGT teste sami oziroma s pomočjo dodatno razporejenih kadrov. Ministrstvo nadalje pojasnjuje, da meni, da obstajajo možnosti razporeditve obstoječega kadra za izvajanje HAGT testov, ker se je organizacija dela v večini zdravstvenih domov zaradi virusa SARS-CoV-2 spremenila (obravnava pacienta na daljavo, možnost bolniškega staleža do tri zaporedne dni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik...). Ministrstvo ocenjuje, da se ob ustrezni organizaciji dela lahko z enim mobilnim timom izvede od 20-30 odvzemov na uro.
Kot kaj se šteje notranja organizacijska enota izvajalca iz 8. člena odredbe?
Ministrstvo pojasnjuje, da je kot organizacijska enota mišljena organizacijska enota izvajalca zdravstvene dejavnosti, kot je opredeljena v organizacijskih aktih izvajalca (npr. akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mesto), oziroma smiselni notranji organizacijski deli oziroma strokovne notranje organizacijske enote.
Pojasnila ministrstva, ki nejasnosti niso odpravila
Kateri profil zdravstvenih delavcev lahko izvaja hitre antigenske teste?
Ministrstvo v dopolnitvi pojasnil zapiše:
V strokovnih priporočilih, ki jih je ministrstvo priložilo dopisu, št. 410-119/2020/2 z dne 20. 11. 2020, je navedeno, da morajo HAGT teste izvajati izurjeni laboratorijski delavci ob natančnem upoštevanju navodil proizvajalca HAGT testa. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/04, 1/16, 56/19, 131/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) določa, da je POCT testiranje, izvedeno za področja laboratorijske medicine iz 4. člena Pravilnika, ob pacientu ali v bližini pacienta, ki ga izvaja nelaboratorijsko – klinično osebje, rezultati testiranja pa lahko vplivajo na takojšnjo spremembo zdravljenja. Nadalje 6. člen Pravilnika določa, da je pri uvedbi in nadzoru nad izvajanjem preiskav POC treba upoštevati nacionalna priporočila in mednarodne standarde s področja laboratorijske medicine. Vodenje in kontrolo nad POCT mora imeti medicinski laboratorij z veljavnim dovoljenjem ministrstva in/ali specialist z ustrezno specializacijo. Glede na navedeno izvajanje HAGT testov poteka v skladu s strokovno presojo posameznega izvajalca.
Ali je testiranje po 7. 12. 2020 obvezno zgolj, če se pri izvajalcu oz. socialnem zavodu pojavi okužba na COVID-19?
Ministrstvo v svojih dodatnih pojasnilih ponovno izrecno ne odgovori na vprašanje, ali je preventivno testiranje po 7. 12. 2020 obvezno zgolj v primeru vdora v zdravstveno ustanovo ali odredba predvideva testiranje vseh zaposlenih, ne glede na vdore okužb v zdravstveno ustanovo. Tako ministrstvo na vprašanje št. 7 v dodatnih pojasnilih odgovarja:
Sprememba Odredbe, ki je začela veljati 26. 11. 2020, v 8. členu določa, da izvajalci zagotavljajo redno testiranje oseb, ki delajo pri njih, na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Testiranje je obvezno, če se pri izvajalcu pojavi okužba z virusom SARS-CoV-2, in sicer najmanj enkrat tedensko, znotraj posamezne organizacijske enote izvajalca, kjer se je okužba pojavila. Obvezno testiranje v skladu z drugim odstavkom 8. člena Odredbe se izvaja od pojava okužbe in še najmanj 14 dni po zadnji ugotovljeni okužbi v tej organizacijski enoti, pri čemer testiranje oseb, ki so okužbo s SARS-CoV-2 prebolele v zadnjih treh mesecih, ni obvezno. Testiranje lahko izvaja izvajalec s pooblastilom iz 41. člena ZZUOOP sam. Če pooblastila nima oziroma nima lastnih zmogljivosti, se poveže z drugim izvajalcem iz seznama pooblaščenih izvajalcev testiranj, ki je objavljen na spletni strani https://www.gov.si/teme/koronavirus-sarscov-2/za-izvajalce-zdravstvene-dejavnosti/. Po 7. 12. 2020 morajo imeti izvajalci v celoti uvedeno testiranje zdravstvenih (so)delavcev (pred tem se testiranje postopoma uvaja in evalvira).
Glede na poudarjen del pojasnil ministrstva je kljub odsotnosti izrecno danega odgovora ministrstva mogoče sklepati, da morajo izvajalci in socialni zavodi po 7. 12. 2020 uvesti redno testiranje oseb, ki delajo pri njih, čeprav nimajo nobene potrjene okužbe na virus SARS-CoV-2. Na Oddelku za pravne zadeve poudarjamo, da gre zgolj za eno izmed možnih razlag 8. člena odredbe – do podaje izrecnega odgovora s strani ministrstva povsem nesporne razlage 8. člena odredbe Oddelek za pravne zadeve ne more podati.
Izpostavljamo tudi, da je ministrstvo po našem mnenju zmotno v tem delu pojasnil omejilo testiranje na zdravstvene (so)delavce, saj je potrebno skladno s določbami odredbe, testirati vse osebe, ki delajo pri posameznem izvajalcu, kot je pojasnjeno zgoraj.
Kakšna zaščitna oprema oziroma osebna varovalna oprema je obvezna pri izvajanju HAGT glede na to, da je vračunan strošek za odvzem PCR in HAGT različen?
Ministrstvo v svojih dodatnih pojasnilih ponovno ne odpravi nejasnosti, kakšna zaščitna oprema oziroma osebna varovalna oprema je obvezna pri izvajanju HAGT, saj v odgovoru na vprašanje št. 2 odgovarja:
Razlika med vračunanim stroškom za odvzem PCR in HAGT testa izhaja iz naslova upoštevanja stroškov prevoza pri PCR testu. Ministrstvo za zdravje je pri določitvi najvišjega povračila stroškov za odvzem upoštevalo, da pri izvedbi HAGT testa ni stroška prevoza, zato je po sklepu ministra za zdravje o določitvi najvišjega povračila stroškov mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV- 2, št. 410-119/2020/1 z dne 20. 11. 2020, (v nadaljnjem besedilu: sklep) najvišje povračilo stroškov za odvzem HAGT testa (3 EUR) nižje od odvzema pri PCR testu (6 EUR).
Na koncu Oddelek za pravne zadeve zbornice pojasnjuje, da ministrstvo še vedno ni odgovorilo na dopise zbornice, ki se nanašajo na številna vprašanja glede razlage odredbe.
Oddelek za pravne zadeve
