Zaradi nejasnosti četrtega odstavka 41. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZZUOOP) je Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) na Ministrstvo za zdravje RS (v nadaljevanju: ministrstvo) naslovila dopis.
Po mnenju zbornice 41. člen ZZUOOP (katerega namen je zgolj vzpostavitev pravne podlage za financiranje izvajanja mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 iz proračuna Republike Slovenije) zaradi nepremišljene dikcije vzpostavlja dvom v zakonitost izvajanja samoplačniških testiranj na virus SARS-CoV-2 s strani izvajalcev, ki imajo izdano ustrezno dovoljenje ministrstva za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Peti odstavek 41. člena ZZUOOP namreč ne omejuje, da bi Minister za zdravje RS s sklepom lahko določil zgolj izvajalce zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ampak so s sklepom lahko določeni tudi drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki niso del mreže javne zdravstvene službe. Po drugi strani pa je po četrtem odstavku 41. člena ZZUOOP predvideno zgolj financiranje javnih zdravstvenih služb.
Ministrstvo je v dopisu z dne 15. 12. 2020 (v nadaljevanju: dopis) podalo naslednjo razlago 41. člena ZZUOOP.
1. Ali lahko izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki niso del mreže javne zdravstvene službe, opravljajo samoplačniško testiranje?
Ministrstvo pojasnjuje, da 41. člen ZZUOOP »[…] ne posega v dovoljenja za opravljanje dejavnosti na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20 in 152/20 – ZZUOOP) in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine v skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/04, 1/16, 56/19, 131/20 in 152/20 – ZZUOOP).«
Samoplačniške storitve po mnenju ministrstva niso predmet urejanja 41. člena ZZUOOP. Glede na zgornje navedbe ministrstva torej zasebni izvajalci še vedno lahko izvajajo samoplačniško testiranje, če imajo za izvajanje take zdravstvene dejavnosti izdano dovoljenje.
2. Ali lahko izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki niso del mreže javne zdravstvene službe, opravljajo obvezno testiranje, ki ga zahteva Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19?
Ministrstvo navaja, da »[…] Minister za zdravje je na podlagi petega odstavka 41. člena ZZUOOP določil za izvajalce za izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SRS-CoV-2, ki izvajajo teste neposredno pri pacientu in teste za osebe, ki delajo pri njih, v skladu z 8. členom Odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 164/20, 168/20, 171/20 in 173/20) tudi izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki niso del mreže javne zdravstvene službe. Ti izvajalci HAGT teste lahko izvajajo, vendar opravljeni testi ne morejo biti predmet povrnitve iz proračuna Republike Slovenije, saj četrti odstavek 41. člena ZZUOOP določa, da se sredstva iz drugega odstavka uporabljajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne službe.«
V skladu z razlago ministrstva torej ni nobene omejitve, da zasebni zdravstveni izvajalci, ki niso del javne zdravstvene službe, ne bi smeli opravljati testiranja v skladu z zahtevami 8. člena Odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 164/20, 168/20, 171/20 in 173/20). Problem pa je v tem, da za opravljanje takega testiranja zasebni zdravstveni izvajalci, ki niso del javne zdravstvene službe, niso upravičeni do povračila iz proračuna RS.
Oddelek za pravne zadeve
