Državni zbor je 14. 7. 2022 sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (v nadaljevanju: ZNUZSZS). Sprejeti ZNUZSZS do objave tega prispevka (21. 7. 2022) še ni bil objavljen v Uradnem listu RS, zato posledično tudi še ni začel veljati, saj je predvideno, da bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Oddelek za pravne zadeve je pripravil pregled relevantnih delov ZNUZSZS, ki neposredno oziroma posredno vplivajo na člane zbornice.
V nadaljevanju si tako lahko preberete več o naslednjih sprejetih ukrepih:
- Podaljšanje obdobja podelitve koncesij za 2 leti
- Podaljšanje roka za imenovanje odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti v dovoljenju za izvajanje zdravstvene dejavnosti za 2 leti (t.j. do 17. 12. 2024)
- Posebni dodatki za poklice v zdravstveni dejavnost
- Prenos pooblastil izbranega osebnega zdravnika
- Izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti
- Samostojno delo zdravstvenega administrativnega sodelavca
- Postopek sprejemanja Splošnega dogovora
- Upravljanje javnih zavodov
- Drugi ukrepi
Subjekti, za katere veljajo ukrepi
Oddelek za pravne zadeve opozarja, da ZNUZSZS ne vsebuje posebnih definicij, zato je po naši oceni pri razlagi, za katere subjekte veljajo ukrepi, potrebno upoštevati siceršnje določbe področnih zakonov. ZNUZSZS tako določene ukrepe omejuje na izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Glede na določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti (zlasti 7. člen) so to zlasti izvajalci zdravstvene dejavnost na področjih splošne in družinske medicine, pediatrije, ginekologije ter splošnega zobozdravstva. ZNUZSZS nadalje uporablja termin zdravnik, ki opravlja zdravniško službo. V odsotnosti drugačne definicije ocenjujemo, da je potrebno slediti definiciji iz Zakona o zdravniški službi, ki v 1. členu določa, da je termin zdravnik skupni pojem za zdravnike in doktorje dentalne medicine. Smiselno enako velja za termin izbrani osebni zdravnik, ki v skladu z določbami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zajema tudi izbranega osebnega ginekologa in osebnega zobozdravnika.
Predpisi, v katere poseg ZNUZSZS
ZNUZSZS spreminja, dopolnjujejo oz. odstopa od določb naslednjih zakonov:
− Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju: ZZDej),
− Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju: ZZDej-K),
− Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju: ZPacP),
− Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ).
Prav tako ZNUZSZS določa druge ukrepe na področju čakalnih dob in poklicev v zdravstveni dejavnosti.
1. Podaljšanje obdobja podelitve koncesij
V skladu s 13. členom ZNUZSZS se po samem zakonu koncesiji, katere obdobje podelitve se izteče v času veljavnosti tega ukrepa, podaljša obdobje podelitve koncesije za dve leti. Ukrep iz tega člena velja do 31. 12. 2024. Koncesijam, katerih obdobje podelitve koncesije se izteče med začetkom veljave tega zakona (tj. naslednji dan po objavi ZNUZSZS v Uradnem listu RS) in 31. 12. 2024, se torej obdobje podelitve koncesije podaljša za dve leti.
Do podaljšanja iz prejšnjega odstavka ne pride, če najpozneje 90 dni pred potekom obdobja podelitve koncesije:
− koncesionar koncedenta pisno obvesti, da ne želi podaljšanja obdobja podelitve koncesije, oziroma
− koncedent ugotovi, da koncesija, upoštevajoč razloge iz drugega odstavka 43. člena ZZDej, ni več potrebna in o tem pisno obvesti koncesionarja.
2. Podaljšanje roka za imenovanje odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti v dovoljenju za izvajanje zdravstvene dejavnosti za 2 leti (tj. do 17. 12. 2024)
ZNUZSZS posega v novelo ZZDej-K, ki v drugem odstavku 39. člena določa, da morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki v dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti nimajo navedenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti ali niso v registru zasebnih zdravstvenih delavcev sami navedeni kot odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti v roku petih let od uveljavitve tega zakona (tj. 17. decembra 2022) vložiti vlogo za dopolnitev izdanega dovoljenja oziroma vpisa v register zasebnih zdravstvenih delavcev z določitvijo odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. ZNUZSZS pa z 9. členom obdobje petih let podaljšuje za dve dodatni leti, tj. do 17. decembra 2024.
Zbornica je že v postopku sprejemanja ZNUZSZS opozorila (dopis zbornice dostopen na tej povezavi), da ta predvideva zgolj podaljšanje roka za imenovanje odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti z vidika dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti ne pa tudi z vidika koncesije. ZNUZSZS tako vzpostavlja nelogično situacijo za koncesionarje. Slednji morajo namreč skladno z 41. členom ZZDej-K kljub podaljšanju roka iz drugega odstavka 39. člena ZZDej-K do 17. 12. 2022 sporočiti koncedentu odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti iz koncesije (41. člen ZZDej-K v povezavi z 57. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19), medtem ko v dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti niso dolžni imenovati odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti do 17. 12. 2024.
3. Posebni dodatki za poklice v zdravstveni dejavnost
Z namenom zagotoviti stabilno delovanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev se za poklice v zdravstveni dejavnosti v 16. členu ZNUZSZS določajo naslednji novi dodatki:
− dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve,
− dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra,
− dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.
Dodatka iz prve in tretje alineje, ki se med seboj ne izključujeta, se ne vštevata v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela in v odpravnino. Dodatek iz prve alineje pa se izključuje z dodatkom za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Sredstva za dodatke bo zagotovil proračun Republike Slovenije, uveljavlja pa jih lahko le izvajalec, ki ima usklajene, popolne in ažurirane podatke v Evidenci gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Sredstva za izplačilo dodatkov iz prvega odstavka se pridobi neposredno na podlagi vloge, ki se vloži na podlagi tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega člena, ter brez sklenitve posebne pisne pogodbe.
- Dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra
Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem, ki so zaposleni v ambulantah pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, pripada dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra in posledično večjega obsega dela v višini do 2000 eurov mesečno, za polni delovni čas, sorazmerno glede na obseg programa zdravstvene dejavnosti in glede na stopnjo pomanjkanja posameznega poklica v zdravstveni dejavnosti.
Izvajalcem zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka za namen zaposlitve manka zdravstvenega kadra pripada tudi dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra, in sicer do največ 1,5 srednje medicinske sestre, največ 0,5 diplomirane medicinske sestre in največ 1,0 zdravstvenega administrativnega sodelavca.
Višino dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in obseg dodatnega zdravstvenega kadra, upoštevajoč število opredeljenih pacientov in opravljenih zdravstvenih storitev, podrobnejša merila za posamezni poklic v zdravstveni dejavnosti, način vlaganja zahtevkov, poročanje, obvezna dokazila in roke za vložitev zahtevkov bo določila Vlada. Ključna vprašanja v zvezi dodatkom za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatkom za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra torej v veliki meri ostajajo odvisna od predpisa, ki ga bo sprejela Vlada RS.
- Dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo
Dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo pripada zdravnikom, ki opravljajo zdravniško službo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na območjih občin, ki v skladu z uredbo, ki določa razvitost občin, dosegajo razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 0,9. Dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo znaša do 500 eurov mesečno, za polni delovni čas, sorazmerno glede na obseg programa zdravstvene dejavnosti. Za razpored dela, upoštevajoč število opredeljenih pacientov iz občin z nižjo razvitostjo, je pristojen odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti. Ta dodatek se določi sorazmerno glede na število opredeljenih pacientov na posameznega zdravnika na območju občin z nižjo razvitostjo.
Višino dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo, upoštevajoč število opredeljenih pacientov in delovno obremenitev ter odstotek razvitosti občin, poročanje, način vlaganja zahtevkov, obvezna dokazila in roke za vložitev zahtevkov bo določila Vlada. Ključna vprašanja v zvezi z dodatkom za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo torej v veliki meri ostajajo odvisna od predpisa, ki ga bo sprejela Vlada RS.
- Nadzor in obveznosti vračila
Nadzor nad izvajanjem ukrepov dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo v javnem sektorju izvajajo inšpektorji za plače v javnem sektorju. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatkov inšpektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti. Nadzor nad izvajanjem navedenih ukrepov opravlja tudi inšpekcija, pristojna za nadzor proračuna Republike Slovenije.
Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec mora v celoti ali delno vrniti prejeta sredstva iz naslova navedenih dodatkov, če se v nadzoru ugotovi, da so bila pridobljena neutemeljeno, oziroma če prejemnik ne poroča v skladu s predpisi izdanimi na podlagi 16. člena ZNUZSZS.
Celoten 16. ZNUZSZS člen, ki ureja predstavljene dodatke, se začne uporabljati 1. 9. 2022, sam ukrep pa velja do 31. 12. 2023.
Z dnem uveljavitve ZNUZSZS pa preneha veljati Sklep Vlade Republike Slovenije št. 10007-130/2021/5 z dne 9. 12. 2021 in št. 10005-96/2022/3 z dne 5. 5. 2022 o Posebnem vladnem projektu za nagrajevanje timov ambulant družinske medicine oziroma otroškega in šolskega dispanzerja, pri čemer pa se še vedno uporablja do 31. avgusta 2022.
4. Prenos pooblastil izbranega osebnega zdravnika
ZNUZSZS v 14. členu določa možnosti izbranega osebnega zdravnika, da na določene zdravstvene delavce in sodelavce prenese posamezna pooblastila. Prenos pooblastil iz tega člena izvede izbrani osebni zdravnik s pisnim pooblastilom, ki velja znotraj istega izvajalca zdravstvene dejavnosti. Ta ukrep velja do 31. 12. 2024, pri čemer ga lahko Vlada RS s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev.
Izbrani osebni zdravnik tako lahko ne glede na tretji odstavek 80. člena ZZVZZ za namen razbremenitve in zagotavljanje večje dostopnosti do zdravstvenega varstva, če oceni, da to narekuje racionalnost dela, ob upoštevanju kliničnih smernic in strokovnih priporočil pristojnega razširjenega strokovnega kolegija prenese naslednja pooblastila, če ne vplivajo na diagnostiko in zdravljenje:
− pooblastilo za izdajo listin za uveljavljanje pravice do potnih stroškov – spremstva in nenujnih reševalnih prevozov, ki ga lahko prenese na diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika, višjo medicinsko sestro oziroma višjega zdravstvenega tehnika ali srednjo medicinsko sestro oziroma zdravstvenega tehnika;
− pooblastilo za izdajo listin za izbiro izbranega osebnega zdravnika, ki ga lahko prenese na diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika, višjo medicinsko sestro oziroma višjega zdravstvenega tehnika, srednjo medicinsko sestro oziroma zdravstvenega tehnika ali zdravstvenega administrativnega sodelavca;
− pooblastilo za predpis medicinskih pripomočkov za sanitarne ali gibalne potrebe pacientov in izdajo potrdila o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, nege ali spremstva do največ tri koledarske dni, ki ju lahko prenese na diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika ali višjo medicinsko sestro oziroma višjega zdravstvenega tehnika.
Natančnejši seznam medicinskih pripomočkov iz tretje alineje določi upravni odbor ZZZS sklepom, ki ga objavi na svojih spletnih straneh.
5. Izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti
- Izvajalci v mreži javne zdravstvene službe
ZNUZSZS v 15. členu določa, da se izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ki v okviru svojih zmogljivosti (kader, oprema, prostor) izvajajo zdravstvene storitve nad obsegom programa, dogovorjenim z ZZZS (v nadaljevanju: redni obseg programa zdravstvene dejavnosti), zagotovi plačilo po realizaciji za vse tako opravljene zdravstvene storitve brez sklenitve posebne pisne pogodbe. Gre za ukrep namenjen povečanju dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravi oziroma skrajševanju čakalnih dob za posamezno vrsto zdravstvene storitve.
Izvajalci iz prejšnjega odstavka lahko izvajajo zdravstvene storitve nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti v okviru vseh vrst zdravstvene dejavnosti, ki so dogovorjene v rednem obsegu programa zdravstvene dejavnosti, če so predhodno v celoti izpolnili redni obseg programa teh vrst zdravstvene dejavnosti. Posebej pa opozarjamo, da v izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa izvajalec zdravstvene dejavnosti s koncesijo ne more vključiti zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri javnih zdravstvenih zavodih.
Izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti spremlja ZZZS, ki ministru za zdravje posreduje mesečna poročila o obsegu izvajanja zdravstvenih storitev. Če minister na podlagi poročil ugotovi spremembo obstoječih razmerij med obsegom izvajanja zdravstvenih storitev, ki jih na podlagi tega odstavka opravijo javni zdravstveni zavodi, in obsegom izvajanja zdravstvenih storitev, ki jih na podlagi tega odstavka opravijo izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo, na ravni posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, za najmanj 30 odstotkov, lahko Vladi RS predlaga začasno prekinitev izvajanja ukrepa iz tega člena za to vrsto zdravstvene dejavnosti. Vlada v sklepu o začasni prekinitvi izvajanja ukrepa določi obdobje začasne prekinitve, način ravnanja izvajalcev iz tega odstavka v obdobju začasne prekinitve in pogoje za nadaljevanje izvajanja tega ukrepa iz tega člena. V vsakem primeru se bo izvajanje tega ukrepa v posameznem letu ustavi, ko se doseže poraba sredstev v višini 100 milijonov eurov.
- Izvajalci izven mreže javne zdravstvene službe
Če izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe do 31. decembra 2022 ne zagotovijo zadostnega obsega odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, kar Vlada RS ugotovi s posebnim sklepom, ZZZS v nadaljnjih 30 dneh od izdanega sklepa izvede javni poziv, s katerim v izvajanje zdravstvenih storitev za namen odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob za posamezno vrsto zdravstvene storitve, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, dodatno vključi izvajalce zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe. Izvajalci zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe izvajajo zdravstvene storitve, za katere obstaja čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. V izvajanje zdravstvenih storitev iz tega odstavka izvajalec zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe ne more vključiti zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Vrste zdravstvene dejavnosti, podrobnejši postopek in merila za vključitev izvajalcev iz tega odstavka bo določil minister za zdravje, postopek financiranja, poročanje in nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev ter tehnične pogoje za vključitev v poročanje izvajanja zdravstvenih storitev pa ZZZS.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe nadaljujejo z izvajanjem zdravstvenih storitev ne glede na vključitev izvajalcev zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe na podlagi prejšnjega odstavka.
Za namen izvajanja tega ukrepa mora javni zdravstveni zavod preveriti izpolnjevanje pogojev za vsa soglasja, izdana na podlagi prvega odstavka 53.b člena ZZDej, veljavna v času izvajanja tega ukrepa (tj. soglasja za delo pri drugem izvajalcu oziroma kot izvajalec zdravstvene dejavnosti). Če ugotovi, da pogoji za izdajo soglasja iz 53.b člena ZZDej niso izpolnjeni, soglasje prekliče.
Vir podatkov o čakalni dobi in čakajočih so podatki iz centralnega sistema eNaročanje. Izvajalci zdravstvene dejavnosti so odgovorni za usklajenost podatkov o čakalni dobi in čakajočih v lokalnih sistemih glede na centralni sistem eNaročanje. Posebej opozarjamo, da se v izvajanje tega ukrepa lahko vključijo le izvajalci (tako znotraj kot izven javne zdravstvene mreže), ki imajo usklajene podatke iz tega odstavka.
Izvajalcem zdravstvene dejavnosti se zagotovi plačilo glede na obseg opravljenih zdravstvenih storitev, upoštevaje standarde storitev in cene, dogovorjene v programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z ZZVZZ.
Sredstva za povečanje obsega programa oziroma izvedbo zdravstvenih storitev se v deležu obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovijo iz sredstev nerealiziranega programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS preveri realizacijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti in sredstva iz nerealiziranih programov nameni za izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. Če ta sredstva ne zadoščajo, se dodatna sredstva za zagotavljanje ukrepa iz zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, pri čemer se ta plačajo ZZZS-ju.
Celotni člen, ki ureja možnost izvajanja zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnost se začne uporabljati 1. 9. 2022, sam ukrep pa velja do 31. 12. 2023.
6. Samostojno delo zdravstvenega administrativnega sodelavca
ZNUZSZS v 6. členu, ki posega v 64. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti, omogoča samostojno delo zdravstvenega administrativnega sodelavca v zdravstveni dejavnosti brez obveznosti opravljanja pripravništva in strokovnega izpita. Za opravljanje samostojnega dela zadošča izpolnjevanje pogoja glede izobrazbe (tj. zaključena srednja izobrazba, kot jo določa seznam poklicev zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev).
7. Postopek sprejemanja Splošnega dogovora
ZNUZSZS spreminja besedilo 63. člena ZZVZZ in ureja nov način sprejemanja Splošnega dogovora.
ZNUZSZS tako predvideva, da ZZZS za namen pogajanj z deležniki pripravi predlog dogovora, pri čemer upošteva resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva smernice zdravstvene politike, ki jih vsako leto najpozneje do konca avgusta za naslednje koledarsko leto določi minister za zdravje, najnovejša spoznanja znanosti in razvoj medicinske tehnologije, z vidika obsega programov pa tudi aktualna demografska gibanja in ekonomske razmere v Republiki Sloveniji. ZZZS mora k predlogu Splošnega dogovora pridobiti soglasje ministrstva za zdravje. Če se tekom pogajanj z deležniki predlog dogovora bistveno spremeni, ZZZS pridobi ponovno soglasje ministra za zdravje. Šteje se, da se predlog dogovora bistveno spremeni, če se spreminja obseg sredstev za več kot 10 odstotkov ali uvaja nove širitve programov. Minister za zdravje soglasje poda najpozneje v 15 dneh od prejema predlog dogovora oziroma bistvenih sprememb predloga dogovora.
ZZZS začne pogajanja z deležniki najpozneje do konca septembra za naslednje koledarsko leto. Dogovor se sklene najpozneje do konca novembra za naslednje koledarsko leto.
Če Splošni dogovor ni sklenjen v roku iz prejšnjega odstavka oziroma v primeru resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema lahko Vlada Republike Slovenije določi vsebino dogovora, pri čemer upošteva vsebine iz prvega stavka drugega odstavka pojasnil pod to točko ter izredne okoliščine, ki so podlaga za določitev vsebine dogovora. Če dogovor ni sklenjen v roku in Vlada Republike Slovenije ne določi vsebine dogovora do konca decembra, do določitve vsebine dogovora velja dogovor, sklenjen za preteklo koledarsko leto.
Tekom koledarskega leta se lahko spremeni le vsebina, ki ob pripravi dogovora ni bila znana, neupoštevanje te vsebine pa bi lahko ogrozilo nemoteno izvajanje programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja v tekočem koledarskem letu.
8. Upravljanje javnih zavodov
ZNUZSZS je bolj jasno in izrecno določil, kdo ustanovi javni zdravstveni zavod in katera soglasja so za to potrebna. ZNUZSZS nadalje predvideva, da javni zdravstveni zavod upravlja svet zavoda, ki je sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja, delavcev zavoda, zavarovancev in uporabnikov. V svet zavoda pa ne sme biti imenovana oseba, pri kateri obstaja nasprotje interesov, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, pri čemer ob imenovanju podpiše izjavo o odsotnosti obstoja nasprotja interesov.
Za javni zdravstveni zavod na sekundarni in terciarni ravni je nadalje izrecno določeno, kdo imenuje posamezne člane sveta zavoda in sicer:
- Člane sveta zavoda, predstavnike ustanovitelja, imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za zdravje, ki jih izbere med strokovnjaki s področja zdravstva, upravljanja oziroma ekonomije in prava.
- Člane sveta zavoda, predstavnike delavcev zavoda, izvolijo predstavniki delavcev.
- Člane sveta zavoda, predstavnike zavarovancev, na predlog ZZZS imenuje Vlada Republike Slovenije.
- Člane sveta zavoda, predstavnike uporabnikov, na predlog nevladnih organizacij s področja varstva pacientovih pravic ali samoupravne lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež, imenuje Vlada Republike Slovenije.
Predsednika sveta zavoda izvolijo člani med predstavniki ustanovitelja, podpredsednik pa je član, predstavnik delavcev zavoda.
Podrobnejše pogoje za imenovanje, sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu zavoda ter postopek za izbiro članov sveta zavoda pa bo določil minister za zdravje.
ZNUZSZS je tudi izrecno določi pristojnosti sveta zdravstvenega zavoda na sekundarni in terciarni ravni in sicer:
− imenovanje in razrešitev direktorja zdravstvenega zavoda s soglasjem ustanovitelja,
− imenovanje in razrešitev strokovnega vodje zdravstvenega zavoda,
− nadzor nad delom direktorja zdravstvenega zavoda in strokovnega vodje zdravstvenega zavoda,
− druge naloge, ki jih določa zakonodaja.
9. Drugi ukrepi
ZNUZSZS vzpostavlja obveznost izvajanja vsakoletne notranje revizije prek preizkušenega državnega notranjega revizorja in obveznost izvajanja revizije računovodskih standardov ter notranje revidiranje v javnih zdravstvenih zavodih (tudi) na področju upravljanja čakalnih seznamov in čakalnih dob.
ZNUZSZS nadalje predvideva prenos pristojnosti za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter pristojnosti za opravljanje inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob na Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
Z uveljavitvijo ZNUZSZS bodo nadalje prenehale veljati določbe Zakona o javnem naročanju, ki jih je uvedla novela ZJN-3C in opredeljujejo pojem referenčne cene in ter sistem naročanja medicinskih pripomočkov in medicinske opreme.
Oddelek za pravne zadeve
