Novice in obvestila

AVTOR: prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet, Ljubljana, članek je bil objavljen v reviji ISIS januar 2023

Zaradi razlik v stopnji rodnosti, umrljivosti in migraciji med državami članicami se pojavljajo razlike v stopnji staranja prebivalstva. Vendar pa vse države članice pričakujejo znaten porast starejše populacije v naslednjih dvajsetih letih.

(Cronin & McGlone, 1993)

 

Še pomembnejše od rasti deleža starejših oseb v EU je staranje starejše populacije same. Osebe v visoki starosti – nad 80 let – predstavljajo najhitreje rastoči del starejše populacije. Do leta 2020 bodo dosegli število 20 milijonov. To predstavlja v povprečju 60 % porast od leta 1990 do 2020.

Več starejših žensk kot moških

Več Evropejcev kot kadarkoli prej dosega starost in zelo visoko starost, vendar pa to ne velja za oba spola enakovredno. Ženske v povprečju živijo 6 let dlje kot moški. Daljša življenjska doba žensk povzroča med spoloma neravnovesje v starosti. V EU predstavljajo ženske skoraj tri od petih oseb med 60 in 79 leti in sedem od desetih oseb v starosti nad 80 let.

Upad stopnje rodnosti in odvisnostna razmerja

Upadanje stopnje rodnosti je pomemben dejavnik, ki prispeva k splošnemu staranju prebivalstva. Povprečno število otrok na eno žensko v EU upada od sredine šestdesetih let –  z 2,63 v letu 1960 na 1,58 v letu 1990. Danes sega pod nivo obnavljanja prebivalstva, ki je 2,1 otroka na eno žensko. Ker imajo ljudje manj otrok, bo v prihodnosti manj družinskih članov, ki bi poskrbeli za starejše osebe. K zmanjšanju dostopnosti neuradnih negovalcev bo verjetno prispeval tudi pritisk delovnega trga, ki spodbuja »tipične« družinske negovalce (običajno ženske v srednjih letih), da si poiščejo plačano zaposlitev. Ti trendi bodo povečali pomen podporne tehnologije, ki lahko pomaga pri osebni negi in neodvisnem življenju.

Prizadetost med starejšimi osebami v Evropi

V starosti 60 let je povprečna pričakovana življenjska doba 20 let in večina ljudi ta leta preživi v razmeroma dobrem zdravju. Seveda med osebami obstajajo velike razlike v obsegu starostnih težav v vsakodnevnem življenju. Raziskave o varovanju in ohranjanju zdravja in samostojnega življenja dobivajo vedno več podpore, tudi v zakonodaji in financiranju, javnem mnenju, študiju … Vse to polni tudi naše medije in ostre polemike. Kot vedno pa praksa zaostaja za teorijo.

Večina starejših oseb je dobrega zdravja in so sposobne skrbeti zase. Kljub temu pa obstaja precej velika manjšina z zdravstvenimi težavami, ki vplivajo na njihove funkcionalne sposobnosti in zahtevajo pomoč pri izvajanju dejavnosti vsakodnevnega življenja. Od četrtine do tretjine oseb nad 70 let potrebuje določeno stopnjo pomoči in ocenjujemo, da je preko 40 % oseb nad 80 let težje onemoglih.

Ko sem pred 50 leti opravljal specializacijo iz fiziatrije, je imela Italija vse zapisano v zakonih, zelo malo pa uresničenega v praksi. Da razlik med bogatim severom in revnim jugom niti ne omenjam. Vse to se v literaturi med drugim citira kot »historical and cultural differencies«.

Pojavnost funkcionalnih omejitev med starejšimi osebami

Pri starejših osebah se osredotočimo bolj na funkcionalne omejitve kot na prizadetosti, čeprav je očitno, da se oboje v veliki meri medsebojno prekriva. Funkcionalne omejitve, ki se nanašajo na dejavnosti vsakodnevnega življenja, se tradicionalno delijo na omejitve, ki prizadenejo osnovne dejavnosti, in tiste, ki prizadenejo instrumentalne dejavnosti. Osnovne dejavnosti so tiste, s katerimi poskrbimo za osnovne potrebe osebne nege in vzdrževanja (npr. potreba po prehranjevanju, toploti, urejeni zunanjosti). Instrumentalne dejavnosti so sekundarne dejavnosti, pripomorejo k ohranjanju osnovnih potreb, ki jih zahteva neodvisno življenje v družbeni skupnosti (npr. nakupovanje in kuhanje). Osnovne in instrumentalne dejavnosti pokrivajo več področij. Nekaj primerov je podanih v spodnji razpredelnici (na podlagi Guralnik in sod., 1996).

Dejavnosti vsakodnevnega življenja

Sposobnost opravljanja različnih dejavnosti brez pomoči običajno ne upada sorazmerno s staranjem, kar je razvidno iz podatkov finske študije. Ta je preučila več kot 1000 oseb, starejših od 60 let (Ferruci in sod., 1998). Graf prikazuje, da je kar 50 % oseb nad 60 let poročalo, da ne morejo opravljati težkih hišnih opravil, le 3 % oseb pa se ne more samih hraniti. 

Staranje – zmagoslavje, kriza, izziv?

Staranje prebivalstva predstavlja zmagoslavje socialnega razvoja in zdravstvene oskrbe. Zato bi v njem morali videti pozitiven razvoj in ne problema ali krize. Zdravstvene in socialne storitve naj se usmerijo v podaljševanje neodvisnosti, sodelovanja in kakovosti življenja. Pomagajo naj odpreti izjemno zakladnico izkušenj, modrosti in znanja, ki nam jo lahko ponudi starejša populacija.

Pri tem pristopu igra pomembno vloga podporna tehnologija. Starejšim lahko pomaga pri opravljanju dejavnosti, ki bi bile sicer težko izvedljive, dvigne dostojanstvo in izboljša vzajemnost skrbnih odnosov.

Čeprav je doživljanje staranja v veliki meri odvisno od okolja, v katerem živimo, pa vendarle predstavlja praktične izzive na veliko različnih ravneh:

- za starejše osebe s prizadetostmi,

- za družinske negovalce,

- za storitve zdravstvene in socialne oskrbe,

- za celotno družbo.

- oblikovanje (zgradbe, prevoz, oprema itd.),

- odnos (delodajalcev, služb za nudenje storitev in celotne družbe sploh),

- dostopnost pomoči in podpore (od uradnih do neuradnih oblik oskrbe) in

- dostopnost podporne tehnologije.

V praksi pa so seveda stvari le redko tako popolne. V mnogih evropskih državah je veliko vidikov okolja (razen neuradnih oblik oskrbe in podpore) pogosto zelo slabo razvitih. To pa pomeni, da lahko prizadetost ali funkcionalna omejitev vodita do pomembnih negativnih posledic.

Eno od področij, kjer se kažejo posledice, je neodvisno življenje v družbeni skupnosti. Velika večina ljudi si želi živeti neodvisno, tudi starejše osebe in mlajši s posebnimi potrebami. Vendar pa lahko brez podpore okolja te osebe izgubijo svojo samostojnost do takšne mere, da je potreben sprejem v dom starejših občanov (DSO). 

Podporna tehnologija, ki podpira dejavnosti vsakodnevnega življenja, nudi izjemne možnosti za zmanjšanje omejitev in ostalih vplivov okolja.

Izzivi za družinske negovalce

Čeprav igrajo pri negi in oskrbi oseb s prizadetostmi in starejših oseb pomembno vlogo storitve zdravstvene in socialne oskrbe, pa je splošno priznano, da velik del nege in podpore priskrbijo družinski člani. V primerih mladih oseb in otrok so običajni negovalci starši. V primerih starejših oseb pa sta tipična negovalca soproga ali odrasel otrok (običajno hči). 

Čeprav negovanje v družini temelji na družinskih vezeh in medosebnih odnosih, ki predstavljajo bistvo družinskega življenja, se moramo zavedati, da je negovanje lahko zelo zahtevno in predstavlja visoko ceno za negovalca. Na praktični ravni je nega lahko telesno zahtevna in povzroči telesni napor ali celo poškodbe (najpogosteje pride do poškodbe hrbta zaradi nepravilnega dvigovanja). Morda še pomembnejši pa so psihični in čustveni napori, posebej kadar je nega potrebna 24 ur na dan in je le malo ali nič priložnosti za počitek. Negovanje dementnih oseb (npr. z Alzheimerjevo boleznijo) je izredno težavno.

Upoštevati moramo tudi zmanjševanje priložnosti. Odgovornost, ki jo prinaša negovanje, lahko negovalcu zmanjša ali izniči priložnosti za zaposlitev.

Spet lahko rečemo, da podporna tehnologija nudi izjemne možnosti za zmanjševanje teh naporov in omejitev. Pomaga lahko pri praktičnem izvajanju nege (npr. pri dvigovanju), lahko pa prispeva tudi k večji stopnji neodvisne osebne nege. Predstavlja lahko veliko olajšanje tako za negovanega kot za negovalca.

Izzivi za storitve zdravstvene in socialne oskrbe

Prizadetost in funkcionalne omejitve, povezane s starostjo, prinašajo veliko izzivov tudi na področju storitev zdravstvene in socialne oskrbe. Izzivi vključujejo vprašanje, kako na najboljši način priskrbeti kakovostno oskrbo in podporo znotraj omejitev finančnih sredstev.

Pri tem je dokazano, da je podporna tehnologija zelo učinkovita rešitev na mnogih storitvenih področjih (npr. telealarm prihrani stroške pri akutni ali dolgoročni oskrbi v bolnišnici ali drugi ustanovi).

Izzivi za celotno družbo

Praktični vidiki staranja in potreba, da mlajšim in starejšim s posebnimi potrebami zagotovimo polno spoštovanje, dostojanstvo in pravice, predstavljajo osnovni izziv za celotno družbo. Stopnja razvitosti in civiliziranosti družbe se lahko meri prav s kakovostjo življenja, ki jo nudimo tem ljudem.

V prihodnosti bodo ta vprašanja postala še pomembnejša. Na eni strani bosta napredek medicine in staranje prebivalstva povzročila porast dela prebivalstva, ki ga predstavljajo starejši in mlajši s posebnimi potrebami. Na drugi strani pa bo delovni trg spodbujal njihovo sodelovanje, kasnejšo upokojitev – žensk v srednjih letih.

Vse našteto je osnova študija in poklica socialne gerontologije ter nujno znanje in praksa zdravnika specialista geriatra in seveda tudi specialista družinske medicine (family physician), včasih GP (general practicioner).

Podčrtna opomba

* Vir: Eurostat Demographic Statistics, 1997; za Slovenijo ni bilo podatkov.