Javna pooblastila zbornice

Javno pooblastilo pomeni prenos nalog državne uprave na organizacije in posameznike izven organizacijske strukture državne uprave. Osnovna pravna podlaga za javno pooblastilo je 121. člen Ustave Republike Slovenije.

S podelitvijo javnega pooblastila se izvajanje upravnih nalog na določenem področju prenese iz državne uprave na nedržavne organizacije ali posameznike. Prenos nalog državne uprave je možen v različnih oblikah: izdajanje splošnih aktov, odločanje v posamičnih zadevah v upravnem postopku oz. izvajanje drugih pooblastil (vodenje uradne evidence, izdaja potrdil, nadzor ipd.). Nosilci javnih pooblastil nastopajo v odnosu do posameznih strank v postopkih kot organi državne uprave.

Ustava Republike Slovenije
121. člen
(javno pooblastilo)
Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave.

Zdravniška zbornica Slovenije na podlagi Zakona o zdravniški službi kot javno pooblastilo opravlja naslednje naloge:

• vodi register zdravnikov,
• odloča o odobritvi in prenehanju pripravništva, sekundariata in specializacij, spremlja, nadzoruje ter skrbi za kakovost in koordiniranje izvajanja teh in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti ter določa pogoje za imenovanje mentorjev in jih imenuje,
• podeljuje, podaljšuje in odvzema licence oziroma osnovne licence,
• izvaja strokovni nadzor s svetovanjem,
• preverjanje znanja slovenskega strokovnega jezika za tuje zdravnike in doktorje dentalne medicine,
• izvajanje strokovnih izpitov zdravnikov in doktorjev dentalne medicine,
• uvedba posebnih znanj, certificiranih s strani zbornice.

Zakon o zdravniški službi ponuja osnovno ureditev navedenih področij, podrobnejšo ureditev pa prepušča podzakonskim aktom, zato so bili na podlagi teh določil sprejeti:

• Pravilnik o registru zdravnikov,
• Pravilnik o vsebini in poteku pripravništva in sekundariata ter strokovnem izpitu doktorjev dentalne medicine in zdravnikov,
• Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov,
• Pravilnik o zdravniških licencah ter
• Pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem.

Zbornica je kot nosilec javnega pooblastila pri vodenju postopkov na teh področjih dolžna ravnati v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku.

Vpis v register zdravnikov je eden izmed pogojev za samostojno opravljanje zdravniške službe in predstavlja prvi stik mladih diplomantov medicinskih fakultet z zbornico. Zbornica upravlja register zdravnikov kot upravljalec zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva in pri tem za izvajanje z zakonom določenih nalog zbira, evidentira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke zdravnikov.

Področje je podrobneje urejeno s Pravilnikom o registru zdravnikov.

Zdravniki in doktorji dentalne medicine svoje znanje in veščine nenehno nadgrajujejo. Po zaključenem študiju medicine oziroma dentalne medicine se začnejo podiplomsko usposabljati. Prvi korak na poti do pridobitve licence za samostojno delo je pripravništvo – šestmesečno za zdravnike in enoletno za doktorje dentalne medicine – ki se zaključi s strokovnim izpitom. Zdravniki po uspešno opravljenem strokovnem izpitu lahko nadaljujejo svoje podiplomsko usposabljanje v okviru izbirnega dela sekundariata (največ 6 mesecev) ali na eni izmed 45 možnih specializacij, doktorji dentalne medicine (ki licenco prejmejo že po opravljenem strokovnem izpitu) pa imajo na izbiro 6 možnih specializacij. Zbornica vodi tudi postopek priznanja specialističnega naslova, pridobljenega v tujini.

Področje je podrobneje urejeno s Pravilnikom o vsebini in poteku pripravništva in sekundariata ter strokovnem izpitu doktorjev dentalne medicine in zdravnikov ter Pravilnikom o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov.

Licenca je javna listina, ki se podeli za določen čas – dobo sedmih let, s katero zdravnik oziroma zobozdravnik dokazuje svojo strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju. Licenco za samostojno delo lahko zobozdravniki pridobijo po uspešno opravljenem strokovnem izpitu, zdravniki pa po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu.

Licenco morajo po posebej predpisanem postopku pridobiti vsi zdravniki in zobozdravniki, ki želijo v Republiki Sloveniji samostojno opravljati zdravniško službo.

Zdravniška zbornica Slovenije štiri mesece pred iztekom licence po uradni dolžnosti uvede postopek podaljšanja licence in preveri, ali zdravnik oziroma zobozdravnik izpolnjuje vse pogoje za podaljšanje licence.

V okviru javnih pooblastil zbornica dodeljuje in beleži tudi kreditne točke, ki jih morajo zbirati zdravniki in zobozdravniki za potrebe podaljšanja licenc.

Zdravniku lahko Zdravniška zbornica Slovenije začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, v skladu z akti Zdravniške zbornice Slovenije.

Področje je podrobneje urejeno s Pravilnikom o zdravniških licencah.

Zbornica opravlja strokovni nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela zdravnikov in doktorjev dentalne medicine.

Strokovni nadzor s svetovanjem se lahko izvaja kot redni ali izredni nadzor. 

Redni strokovni nadzor je nadzor, ki se opravi v skladu z letnim programom in ga sprejme zbornica s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje. Pri sprejemu letnega programa zbornica upošteva ustrezno zastopanost vseh ravni opravljanja zdravstvene dejavnosti.

Izredni strokovni nadzor je nadzor, ki se opravi izven letnega programa, zbornica ga uvede na zahtevo ministrstva, pristojnega za zdravje, na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bolnika ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. varuh človekovih pravic, komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec).

Postopek strokovnega nadzora s svetovanjem se začne s sklepom o začetku nadzora. Strokovni nadzor izvaja komisija, ki je sestavljena iz dveh do petih članov komisije. Pri strokovnem nadzoru so navzoči: nadzorovani zdravnik in člani nadzorne komisije. Pri strokovnem nadzoru so lahko navzoči tudi: zdravnik, ki ga predlaga nadzorovani zdravnik, vodja enote izvajalca zdravstvene dejavnosti na predlog nadzorovanega zdravnika in pooblaščenec nadzorovanega zdravnika. Strokovni nadzor se zaključi s poročilom o ugotovitvah strokovnega nadzora, ki ga komisija poda predsedniku zbornice. 

Področje je podrobneje urejeno v 78. in 79. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti in s Pravilnikom o strokovnem nadzoru s svetovanjem.

V pripravi je nov Pravilnik o načinu izvajanja strokovnega nadzora svetovanjem na področju opravljanja zdravniške službe.

Zdravniki in zobozdravniki morajo skladno z zakonodajo izkazati ustrezno znanje slovenskega strokovnega jezika, in sicer pisno B2 in ustno C1. Zahtevano raven znanja lahko dokazujejo z dokazilom o zaključeni najmanj srednji šoli v slovenskem jeziku v Republiki Sloveniji, z dokazilom javne visokošolske izobraževalne ustanove v Republiki Sloveniji ali tujini, ki poučuje in izvaja izpit iz slovenskega jezika kot drugi oziroma tuj jezik, o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika ali pa s potrdilom zbornice o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo pripravili Program preizkusa jezikovnega znanja: slovenski strokovni jezik za zdravnike. Z javnim pozivom je Zbornica povabila k sodelovanju izpraševalce za omenjeni izpit, tako zdravnike kot izkušene profesorje slovenščine. VEČ >>>

Strokovni izpit za poklic zdravnik se opravlja z naslednjih področij: osnove pravne ureditve zdravstvenega varstva, urgentna medicina ter osnove kakovosti in varnosti v zdravstvu. Zdravnik sekundarij po zaključenem sekundariatu uvodoma opravi pisni del pri predmetu urgentna medicina. Nato lahko pristopi k ustnemu delu in praktičnemu preizkusu. Ta je sestavljen iz treh delavnic: dve na področju oskrbe kritično bolnega odraslega in otroka ter viva delavnica, kjer člani komisije preverjajo znanje ostalih področij urgentne medicine. Za uspešen zaključek mora kandidat izkazati znanje še na področju poznavanja kakovosti in varnosti v zdravstvu ter pravne ureditve zdravstvenega varstva. Strokovni izpit za poklic doktor dentalne medicine obsega naslednje vsebine: nujna medicinska stanja v stomatologiji, integralna zobozdravniška obravnava otroka in odraslega z urgentnimi stanji v dentalni medicini, osnove kakovosti in varnosti v zdravstvu, osnove pravne ureditve zdravstvenega varstva. VEČ >>>

Posebno znanje je strokovna usposobljenost zdravnika za delo na ožjem strokovnem medicinskem področju, ki ni zajeto z zdravnikovo licenco in ki ga zdravnik pridobi na podlagi opravljenega usposabljanja s preizkusom znanja.  Zaradi hitrega razvoja zdravniške stroke se oblikujejo nova področja, metode in posegi, ki so pogosto interdisciplinarni. Ker t.i. posamezna posebna znanja niso zajeta v okviru obstoječih licenc (denimo geriatrija, paliativa, akupunktura, elektrofiziološke metode, obvladovanje bolnišničnih okužb, kronične rane itd.) to lahko predstavlja tveganje za zdravnike, ki se znajdejo v dilemi glede lastne usposobljenosti za izvajanje določenih posegov, saj za svoje delo prevzemajo etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost. Institut posebnih znanj bo zdravnikom z licenco omogočil, da se dodatno usposobijo na določenem ožjem strokovnem področju in pridobijo certifikat, ki jasno izkazuje, da so strokovno usposobljeni za delo na tem področju. S tem bo zagotovljena pravna varnost tako zdravnikov, ki te metode uporabljajo, kot pacientov, ki jih koristijo.