English Iskalnik
E-list E-razporejanje

Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Ste pozabili geslo?

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Miti in dejstva o zdravništvu: poznate resnico?

Zaradi pojava neresničnih mitov, ki jih po zapisih na družbenih omrežjih povzemajo tudi posamezni pisci in javne osebnosti, opozarjamo na dejstva in prosimo za previdnost pri spremljanju tovrstnih objav.

  /  Odnosi z javnostmi  /  Miti in dejstva: poznate resnico?

Ko opazite netočne trditve v javnih objavih, nas prosimo nanje opozorite. Na podlagi tega bomo pripravljali objave na družbenih omrežjih in spletni strani.

Kontakt: Oddelek za odnose z javnostmi, pr@zzs-mcs.si
miti in dejstva (6)

Zdravniške organizacije smo prvi in najbolj glasen zagovornik ohranjanja javnega zdravstvenega sistema. Zato bi bil odziv na še en zapis še enega nekdanjega politika odveč, če ne bi dr. Ivan Svetlik v Sobotni prilogi v njem izkazoval nepoznavanja predlogov zdravniških organizacij, o katerih piše. Ne glede na politični kontekst zapisanega, v katerem si svobodo zapisane besede vsakdo kroji po svoje, je nujno pojasniti, kaj vse v zapisanem ne drži.

Zato v tem zapisu opozarjamo javnost na neresnične navedbe dr. Ivana Svetlika. POVEZAVA >>>

miti in dejstva (6)

Čakalne dobe so posledica velikega razkoraka med potrebami prebivalstva in številom javnih programov, za katere je plačnik ZZZS. Na trenutni razpis za 8,7 programa (le en dodatni program in 7,7 nadomestnih) za čeljustno in zobno ortopedijo so prispele vloge 18 specialistov kandidatov. 
Tudi za specializacijo čeljustne in zobne ortopedije je izredno zanimanje, saj se je v zadnjih desetih letih na 16 razpisanih mest prijavilo kar 96 zobozdravnikov! Trenutno imamo 12 specializantov, ki postopoma zaključujejo izobraževanje, po katerem naj bi vsaj 3 leta delovali v javni mreži, če bodo na voljo programi, sicer bodo lahko delovali le samoplačniško. 
Ortodonti za krajšanje čakalnih vrst so, programov dela je premalo!
 

miti in dejstva (6)

Trenutno imamo 13 aktivnih specializantov, vendar v primeru zobozdravstva pomanjkanje zobozdravnikov in specialistov ni težava. Na vse razpise za specializacije se prijavi veliko več (mnogokratnik) kandidatov, kot pa je razpisanih mest. V vseh letih so bila zasedena vsa prosta mesta za specializante pri mentorjih v vseh učnih ustanovah.

Največja težava je pomanjkanje števila programov ortodontije, ki pokrivajo javno mrežo in potrebe za otroke z napotnicami v njej, zato mnogo specialistov deluje v samoplačniških ordinacijah, kjer pa ZZZS stroškov zdravljenja ne krije (razen pri specialistih zasebnikih v tujini!). Slovensko ortodontsko društvo je na tiskovni konferenci že septembra 2018 na ZZS podalo pobudo za 40 novih javnih programov ortodontije na osnovi ocen stroke.

"S trditvami o dolgih čakalnih dobah se izvajalci strinjamo in jih priznavamo, ne moremo pa za njih prevzeti odgovornosti, saj so vsi priznani programi v celoti realizirani. Deklarativno (na papirju) država pacientom zagotavlja pravico do vseh storitev, vendar z instrumenti kot so število in obseg programov omejuje obseg izvedenih zdravstvenih storitev in dejansko preprečuje udejanjanje teh pravic. Na razpolago so tudi še kadrovske rezerve, vsaj 10 specialistov ortodontije je samostojnih in niso v sistemu javne mreže," je že leta 2018 opozarjala Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije, predsednica Slovenskega ortodontskega društva.
Vir - novinarska konferenca 2018

miti in dejstva (4)

Ob pojavi pobud, da bi zdravnike zavezali k delu v javnem sektorju po zaključku specializacije, če je plačana iz javnih sredstev, pojasnjujemo, da je zadeva že urejena na takšen način v Zakonu o zdravniški službi.

Zdravnik specialist, ki po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti vmreži javne zdravstvene službe oziroma pri določenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in specializant, ki mu je bila v skladu s c18.a členom tega zakona izdana odločba o prenehanju specializacije, mora v proračun Republike Slovenije povrniti vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo, razen plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Zdravnik specialist, ki po končani specializaciji iz razlogov, ki so na njegovi strani, ostane zaposlen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe manj kot za enkratno časovno obdobje opravljanja specializacije, je dolžan povrniti sorazmerni del stroškov specializacije.

Povezava: Zakon o zdravniški službi

miti in dejstva (3)

Več:
- O razpisih mestih
- Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije (zaposlovanje tujih zdravnikov)
- Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah
- O digitalizaciji

miti in dejstva (2)

Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe za naslednje koledarsko leto, najpozneje do 28. februarja tekočega leta, zbornici sporočijo potrebe za posamezno vrsto specializacij, pri čemer upoštevajo program dela, starostno strukturo zdravnikov posameznih strok pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti in razvoj izvajalca zdravstvene dejavnosti. Izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko zaradi izrednih okoliščin (npr. smrt, enostranska odpoved delovnega razmerja, širitev dejavnosti) izjemoma sporočijo potrebe po dodatnih specializacijah tudi med letom.

Na podlagi sporočenih potreb izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, upoštevaje potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravnikov, petčlanski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva, predstavnika zbornice, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, za potrebe mreže javne zdravstvene službe dvakrat letno pripravi predlog števila in vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti. Za člane odbora se glede nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.

Na podlagi predloga odbora iz prejšnjega odstavka minister za potrebe mreže javne zdravstvene službe določi število posameznih vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zbornici naloži objavo javnega razpisa. Pri določitvi števila posameznih vrst specializacij se upošteva, da je najmanj 10 % vseh specializacij določenih za območje celotne države.

Pogoje za imenovanje, obdobje in postopek imenovanja članov odbora iz drugega odstavka tega člena, višino nagrade članov odbora in način dela odbora določi minister.

Povezava: Zakon o zdravniški službi

miti5

V letu 2021 so zavarovane osebe obiskale zdravnika v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter v dispanzerju za ženske 13.679.507-krat. Zaradi vplivov staranja prebivalstva in zato večjih potreb zavarovanih oseb ter velikega števila obolelih zaradi epidemije covida-19 število obiskov zavarovanih oseb pri izbranih osebnih zdravnikih že vrsto let raste.
Podatki ZZZS kažejo, da se je povečalo skupno število obiskov v ambulantah na primarni ravni od 10.738.228 v letu 2013 na 13.679.507 v letu 2021 in je bilo najvišje v letu 2021. V letu 2021 se je število obiskov povečalo za 15,2 % v primerjavi z letom poprej (Tabela 19). Zlasti je naraščalo število obiskov na daljavo.

Povezava: Letno poročilo ZZZS