Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

  

Na tej strani najdete zbrane vse informacije o predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnost



Kaj o noveli ZZDej menijo zdravniki?


Petra Lorber, dr. med.


Tatjana Zorko, dr. med.

''Če zdravniku ponudiš izbiro: ali bo delal več ponoči, ob praznikih in vikendih za bistveno manjše plačilo, ali pa v bolj urejenih razmerah za bistveno več denarja, se lahko vsak sam odloči, ali je res pohlepno, če tak zdravnik odide. Ni nujno, da odide tretjina klinike, kot je rekla kolegica, kar bi bilo grozno, če se zgodi, vendar vsak, ki odide, poslabša razmere za tiste, ki ostanejo. Če pa je ta zdravnik še učitelj na fakulteti, si sploh ne predstavljam, kako bomo nadomestili takega strokovnjaka – tega ne dobiš v dveh mesecih, ampak v 15 letih. Kot infektolog, ki nima možnosti dela v zasebnem sektorju, me skrbi, saj je medicina, kot je dejal dr. Prosen, ekipni šport. Naj vam predstavim primer: mama pripelje otroka z domnevnim septičnim artritisom na našo infekcijsko urgenco. Ta bolezen uniči hrustanec v 24 urah. Kot infektolog pokličem ortopeda in prosim, naj pride izprati sklep, ker je nujno. Zdaj pa prihajamo do točke, ko bo v Kliničnem centru samo en ortoped, ki bo ravno takrat operiral. Jaz bom moral mami povedati, da je spiranje sklepa nujno, da otrok ne postane trajen invalid, a to trenutno žal ni mogoče. Seveda bo svojo jezo usmerila name, jaz pa bom moral razmišljati o tem, da ji dam vizitko zasebnega centra, kjer lahko to opravi. Želim delati medicino dokler bom lahko delal po strokovnih smernicah in rekel: to je nujno, to pa ni, to je treba narediti takoj. Ko pa bom moral reči: spiranje sklepa je nujno, a na vrsto pridete čez štiri dni, razen če plačate, bom tudi jaz raje počel kaj drugega. Kot zdravnik imam možnost, da odidem, kot pacient pa te možnosti nimam. In to me skrbi, ker bom slej ko prej zbolel jaz ali pa nekdo od mojih bližnjih. Zato je urejen zdravstveni sistem v interesu vsakega prebivalca, tudi če se trenutno počutimo odlično. Ta ideja, da bomo z omejevanjem in prisilo dobili zdravnike nazaj v javni sektor, se mi zdi popolnoma zgrešena. Vsi pogledi, sestanki in odločitve bi morali biti usmerjeni v izboljšanje razmer v javnem sektorju, ne pa v omejevanje konkurence, ki sploh ne obstaja. Pozdravljam vsak zakon ali idejo, ki podpira javni sektor, a zakon, ki sem ga prebral, in komentarji kolegov me resnično skrbijo.''

''Zakon o zdravstveni dejavnosti po našem mnenju in po mnenju glavnega strokovnega sveta, ki je o tem razpravljal do določene stopnje posega v kakovost, varnost in zanesljivost zdravstvenega sistema pri nas. Slovensko zdravniško društvo, ki je na nek način varuh strokovnosti in kakovosti ter varnosti je nad predlogom tega zakona zelo zaskrbljen. Že to je zaskrbljujoče, da se ta zakon iz dneva v dan spreminja in nikoli ne vemo kaj v njem piše. Ampak po tistem kar smo uspeli doslej zvedeti, so stvari zelo zaskrbljujoče. Kot je bilo že rečeno, omejevanje, kaznovanje in podobni principi nikakor ne prispevajo k temu, da bodo zdravniki delali več ali bolje, ker vse to vodi v nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo pa vodi tudi v bistveno hitrejše izgorevanje med zdravniki in zdravnicami, česar pa je že tako ali tako veliko. Nenazadnje, tudi to je bilo že sicer rečeno, naš javni sistem zdrži in deluje samo zaradi tega, ker je ogromno dela opravljenega izven delovnega časa. Tudi ta, tolikokrat kritizirana visoka plačila so posledica tega, da so ti zdravniki, ki so to imeli, delali bistveno več kot je evropska direktiva, ki govori o 40 + 8 ur. Ti so tudi po 200 ur in več delali vsak mesec. Kar se je pokazalo potem tudi na izplačilih. Tisto kar mi mislimo, da bi moral ta zakon zagotoviti je to, da zagotovi organizacijo zdravstva, mrežo in na nek način regulira delo zdravnikov tako, da bo znosno in tako, da ga bodo lahko varno in kvalitetno opravljali. To kar ta zakon predvideva, to onemogoča, zaradi tega, ker vedeti morate to, da tisti, ki sedaj delajo pri drugem delodajalcu izven rednega delovnega časa, to delo bo potem moral opraviti nekdo drug. In če je prepovedano vse ostalo pomeni, da se bo bistveno več ljudi znašlo pred dilemo kje sploh dobit svojo zdravstveno uslugo. Tako, da slovensko zdravniško društvo tak zakon kot je bil nam predstavljen, kot smo ga videli, se nam zdi zelo zelo sporen. Vse poti, ki so možne bomo skušali uporabiti zato, da pridemo na nek legalen način do boljše oz. prave rešitve, ker to kar je zdaj ponujeno na mizi je popolnoma zgrešeno. Gre za celo vrsto problematičnih rešitev. Pravijo pravzaprav tudi, da bodo pridobili zdravnike iz tujine. Kdo pa bo prišel za tako plačo iz tujine sem delat? Ker imajo vse okoliške države bistveno boljše dohodke za zdravnike, kot jih imajo pri nas.''
''Ta zakon jasno kaže, da ministrstvo in politika ne vesta, kaj je težava v zdravstvu in kako jo rešiti. Če vas zapusti skupina ljudi, ki se ukvarja z zelo specifično medicinsko problematiko, je to za nas, ki imamo le peščico takšnih strokovnjakov, prava katastrofa. Predstavljajte si, da vsi plastični kirurgi odidejo iz Kliničnega centra – kdo bo potem skrbel za opekline? Intenzivo bomo anesteziologi že pokrili, vendar operacije in nekrektomije morajo izvajati plastični kirurgi. Ali pa, na primer, maksilofacialna kirurgija – 60 odstotkov težko poškodovanih pacientov ima poškodbe glave, pogosto pa tudi obraza. Kdo bo te paciente oskrbel, če ne bo maksilofacialnih kirurgov? Tega ne more opravljati kar vsak kirurg. To pa seveda ni edini problem našega zdravstva in čakalnih vrst. Infrastrukturno smo v velikem zaostanku – Klinični center je 50 let stara stavba in praktično se od takrat, ko sem se tam zaposlil pred 40 leti, ni nič spremenilo. Center za intenzivno zdravljenje kirurških bolnikov (CIT) ima še vedno enako število bolniških postelj kot takrat in seveda delamo skoraj vedno s 100-odstotno zasedenostjo. Včeraj sem bil dežuren, in vsakič, ko sprejmemo poškodovanca, se moramo pregovarjati, kam ga bomo namestili, saj ni prostora. Iz CIT-a morajo nekoga preseliti na oddelek, da lahko sprejmemo novega pacienta v intenzivno nego. Lahko operiramo več, ampak niso še naročili postelj na pograde – kam bomo potem namestili paciente?''

''Zdravniki urgentne medicine in ostale kolegice ter kolegi, ki delujejo v strokah, kjer oskrbujemo hudo bolne in poškodovane paciente, smo po definiciji vezani na javni zdravstveni sistem. Težko gremo kam drugam, oziroma na prvi pogled se zdi, da nimamo dileme med javnim in zasebnim zdravstvom. Vendar pa je medicina timski šport in če bodo druge specialnosti in stroke kadrovsko podhranjene, ne bomo mogli zagotavljati celotne obravnave naših kritično bolnih in poškodovanih pacientov. Predlagana novela zaustavlja razvoj celotnega zdravstvenega sistema, kar posredno vpliva tudi na našo stroko. Čeprav bo ta učinek morda posreden, smo nedvomno zaskrbljeni, kakšne posledice bi to imelo na nadaljnjo oskrbo naših pacientov.''

''Čeprav veliko poslušamo, da je pacient v središču obravnave, so pacienti velikokrat na zadnjem mestu – odraz tega je prav predlog novele zakona. Ta ni bil usklajen s predstavniki bolnikov, naši predlogi niso bili upoštevani. Zavedamo se, da je treba področje urediti, vendar se bo s tovrstnimi ukrepi sistem prej sesul, kot da ga bomo ponovno postavili. Če bodo plastični kirurgi odšli iz javnega zdravstva, se rekonstrukcije ne bodo delale hkrati z onkološkimi posegi. Ženske bodo dlje časa čakale, prestati bodo morale dve operaciji, dva bolniška staleža, dvakrat bodo potrebovale bolnišnično oskrbo, kar bo pomenilo večje stroške in slabšo dostopnost. Nesprejemljivo je, da bi tem ženskam naložili še breme potovanja in operacij v tujino. Vsi zapleti, ki se pojavijo po operacijah v tujini pa padejo na naš zdravstveni sistem in ga dodatno obremenijo.''


Metin Omerović, dr. med.


Marko Zelinka, dr. med.

''Mladi so polni idej, kako bodo šli na medicino in pomagali ljudem, potem jih pa vržejo v ta sistem, ki jih izmozga do konca. Nimajo nobenega. Vsi so prosti, vsi gredo domov, mi pa gremo delat v petek in svetek in potem te imajo še ljudje v zobeh. So pa ljudje odraz politike. Oprostite, če politik pljuva po vsem, kako se bodo obnašali ljudje, ki so v isti državi? Če premier reče, da smo vsi leni, kaj bodo potem rekli ljudje, ki pridejo na SNMP. Torej čakajo šest ur. Zakaj čakajo? Ker smo mi leni, ne zato ker jih je njih prišlo 200. Zdaj se bojim, da s tole novo novelo Zakona, saj pravim, nisem politik, ampak čisto iz praktičnega razloga gledam tako: če vzameš zdravnikom, ne glede na to, kje delajo ali v zasebnem ali javnem, mene to sploh ne zanima, ampak če vzameš zdravniku delo iz rok pomeni, da bo manj storitev opravljenih. Torej manj storitev opravljenih, pomeni, da bo več ljudi na urgenci, ne more biti drugače. Si ne predstavljam, da bi lahko bilo enako število opravljenih storitev, če bo manj ljudi delalo v procesu. Še enkrat ponavljam, mene ne zanima proces zasebno ali javno, ampak kako ljudje pridejo do zdravnika. Pri nas težko.''
''Za hematološko ambulanto, ki jo vodim v Novem mestu, prejemam 210 evrov na mesec. Za to moram vzeti dopust, se odpeljati tja in nazaj, nato pa, ko odštejem vse stroške, mi ostane le še za burek. Na Kliničnem oddelku za hematologijo se je število prvih pregledov v zadnjem letu povečalo za 1.500, ker pregledamo res vse. Dodatnih aktivnosti ne morem izvajati v svoji javni bolnišnici, ki jo imam zelo rad, saj nimam prostora. Imamo krasno intenzivno enoto za naše bolnike, vendar je zaprta, ker nimamo dovolj sester. Vsakih 14 dni delam pri koncesionarju, kjer nudim druga mnenja za tiste, ki ne morejo priti do mene, a si to želijo. Tam uživam kot zdravnik, saj imam čas, da se s pacienti pogovorim tako, kot je prav. Pri koncesionarju pregledam približno 250 ljudi na leto, s tem pa nekoliko skrajšam čakalno dobo. Ni vse črno-belo. Predstojniki točno vedo, kdo dela in kdo ne (o tem, zakaj anomalij ni treba reševati z zakonskimi spremembami), ter koliko pacientov kdo pregleda. To niso skrivnosti. Vodje in vodstva imajo vse podatke. Do svojih zaposlenih bi se morali obnašati kot doma – če imamo več otrok in eden prinaša slabe ocene, drugi pa dobre, to vemo. Moramo začeti delati. Stvari so zelo preproste, tukaj ne potrebujemo višje matematike.''
''Potrebno je opozoriti, da bo z obveznim vključevanjem vseh zdravnikov v dežurno službo kakovost in varnost bolnikov padla. Primer: specialisti različnih strok delajo na primarnem nivoju v zdravstvenem domu ali v regionalnih bolnišnicah kjer ni oddelka in ni dežurnih mest. Po zakonu bodo ti zdravniki morali oditi dežurat v drugo ustanovo. Kot posledica pa na dan dežurstva in dan po dežurstvu ne bodo oskrbeli bolnikov v svoji primarni ustanovi. Če tak specialist dežura dvakrat mesečno, pomeni da ga skoraj en teden ne bo v domači ustanovi in bodo zato bolniki regionalne bolnišnice ali zdravstvenega doma prikrajšani in čakali dlje na oskrbo kot čakajo sedaj.''
''Sem specialistka interne in intenzivne medicine. Zadnji dve leti vodim novoustanovljeno Infektološko intenzivno enoto v UKC Maribor, pred tem pa sem delala v kirurški in internistični intenzivi. V UKC Maribor sem zaposlena od leta 1998, torej že 26 let. Delo, ki ga opravljam, je praktično nemogoče opravljati zunaj javne mreže, saj dvomim, da bodo intenzivne enote kdaj delovale v zasebnih bolnišnicah. Moje stališče je torej stališče nekoga, ki že vse življenje dela v javnem zdravstvu in tudi nima druge izbire kot ostati v njem. Rešitev, ki jo vsi čakamo, je ureditev razmer v javnem zdravstvu – izboljšanje pogojev dela, tako da bodo ljudje želeli ostati v javnem zdravstvu zaradi dobrih pogojev. Menim, da se odtekanje kadra s to novelo ne bo ustavilo, kvečjemu se bo povečalo, saj bodo ljudje prisiljeni izbirati med javnim in zasebnim zdravstvom. Klinični center Maribor je terciarna ustanova, ki naj bi bolnikom nudila vse specialnosti. Z odhodi specialistov ortopedije, radiologije, oftalmologije in drugih bo težko vzdrževati standard kliničnega centra, ker bolnikov ne bomo mogli ustrezno oskrbeti. Še večji problem bodo imele manjše bolnišnice, kjer se bodo določene panoge v javnem zdravstvu verjetno morale zapreti. Že zdaj so ORL, radiologija in oftalmologija v nekaterih bolnišnicah problematične. Vse, kar delamo, delamo za bolnike, ne za zdravnike. Mi smo izvajalci storitev za bolnike, pri čemer je multidisciplinarnost ključna. Potrebujemo strokovnjake različnih specialnosti na enem mestu. Bolnišnice, tako na terciarni kot sekundarni ravni, nudijo storitve, kot je urgenca, kjer ne delajo le urgentni zdravniki, ampak tudi vsi drugi zdravniki, zaposleni v bolnišnici. Če bodo ti zdravniki odšli, nam bo zmanjkalo kadra za zagotavljanje nujne medicinske pomoči. To je dejavnost, ki nikoli ne bo mogla biti zasebna. Na koncu se nam lahko zgodi, da nam bo na najbolj kritičnih in ključnih točkah zmanjkalo zdravnikov, ker bodo odšli iz javne mreže nekam drugam.''
''Skrb, ki jo imam jaz kot predstojnica Dermatološke klinike, je, da bomo kliniko sčasoma lahko zaprli oziroma bo stroka z leti propadla, če bo zakon v tej obliki sprejet. Že zdaj v državi praktično nimamo sekundarne dermatološke mreže. Lepota dermatološke specializacije je sicer v tem, da se bolezenska stanja prepletajo z estetskimi posegi, zato veliko dermatologov deluje na obeh področjih. Vendar vemo, da številnih estetskih posegov, ki niso vedno zgolj estetske narave, ampak vključujejo tudi odstranjevanje benignih sprememb, ki so del zdravljenja dermatoloških bolezni, v javnem zdravstvu ni mogoče izvajati. Po grobih ocenah pričakujemo, da bo kliniko zapustila približno tretjina zdravnikov dermatovenerologov, kar bo nedvomno povzročilo podaljšanje čakalnih dob.''

Dr. Leon Meglič, dr. med.


Doc. dr. Samo Vesel, dr. med.


Mag. Jakob Koren, dr. med.


David Zupančič, dr. med.

''Ravno danes odhaja kolegica iz naše ustanove. Je zadnji dan v službi, ker se je odločila, da bo delala v zasebnem sektorju. Seveda, ginekologi lahko delajo ambulantno ali samoplačniško, lahko delajo brez koncesije, s koncesijo, pač različne oblike dela so na voljo, kar pomeni da bo za težja dela, ki jih imamo v bolnišnici, za bolj zahtevno delo, počasi zmanjkovalo osebja. Manjka nam sester, manjka nam zdravnikov. Torej v februarju, ko sem včeraj delal razpored, sem moral odpovedat osem ambulant, ker ni zdravnika, ki bi jih opravil. Z vsakim zdravnikom, ki bo manjkal, bo tega dela manj. Z omejevanjem dela ne bomo dosegli večje dostopnosti pacientov do zdravstvene obravnave. Mislim, da se bodo čakalne vrste podaljšale. Ne vem, če mi delamo konkurenco bolnišnici s tem, da pregledujemo paciente, ki potrebujejo našo oskrbo. Mi bi morali imeti konkurenčno klavzulo, če ne bi hoteli pregledovati pacientov. Tako, da je to popolna neumnost. Primerjat javni sektor z gospodarstvom in z oskrbo pacientov ali pa s pridobitno dejavnostjo je mešanje jabolk in hrušk.''

''Na kliničnem oddelku se že zdaj spopadamo s kadrovsko in prostorsko stisko ter podcenjenostjo naših storitev. V zadnjem letu so nas zapustili trije specialisti, kar pomeni, da nas je trenutno le še 11, večina pa resno razmišlja o odhodu. Če bo zakon sprejet v takšni obliki, kaj to pomeni za bolnike, zaradi katerih smo tu? To pomeni, da ne bo več neprekinjenega zdravstvenega varstva na področju poškodb obraza in vratu v Sloveniji. Letno operiramo približno 250 poškodb obraza, kar predstavlja okoli 90 % vseh hujših poškodb obraza v državi. Zdravimo tudi 40 novorojenčkov letno s prirojenimi anomalijami, kot je razcep ustnice, in opravimo okoli 200 operacij zaradi razvojnih motenj obraznega skeleta pri mladostnikih. Smo edini v Sloveniji, ki nudimo te storitve. Teh storitev se v zasebnem sektorju ne izvaja, saj zahtevajo multidisciplinarno obravnavo, pri kateri sodelujejo tudi kolegi otorinolaringologi, ortodonti, nevrokirurgi, plastični kirurgi in drugi. Predlagana sprememba zakonodaje bi pomenila nazadovanje za 30 let in uničenje 70-letne zgodovine maksilofacialne in oralne kirurgije v Sloveniji, z nepopravljivimi posledicami za bolnike, zaradi katerih smo tukaj.''

''Govorim lahko predvsem za urologijo, kjer že vrsto let opozarjamo na nedopustno dolge čakalne vrste. Te težave izpostavljamo že približno 20 let, vendar se na tem področju ni nič spremenilo. Pričakoval bi, da bo vlada, ki je obljubila marsikaj spremeniti, poskrbela za povečanje kapacitet. Problem je v tem, da ni dovolj operacijskih dvoran in postelj. Tudi medicinske sestre zaradi težkih delovnih pogojev zapuščajo naše oddelke. Tako sta na primer prejšnji teden naš oddelek zapustili dve sestri, v zadnjem letu pa skupno sedem. Na našem urološkem oddelku smo zdravniki kadrovsko dokaj dobro podprti, zato menim, da urologija ne bo propadla. Skoraj zagotovo pa bi rekel, da bodo propadli Izola, Slovenj Gradec, Jesenice in UKC Maribor, kjer že štiri leta delujejo s polovičnimi kapacitetami zaradi pomanjkanja sester. Polovica oddelka je zaprta, deluje pa le ena operacijska dvorana. To je za Univerzitetni klinični center nesprejemljivo. Na koncu bodo največ izgubili bolniki. Tudi če bi želeli delati več, nimamo dovolj kapacitet. Imeli smo več "jurišnih" akcij, kjer smo delali ob sobotah in popoldnevih, vendar se oddelek hitro napolni, in ko je enkrat poln, ne moreš več delati. Pri kirurgiji bolnik po operaciji ne gre domov, to ni ambulantni pregled. Bolnik ostane na oddelku, lahko pride do zapletov, operacije so zahtevne, in dokler bolnik leži na postelji, ne moreš namestiti novega. Moji bolniki so zelo zaskrbljeni, kako bodo sploh prišli do potrebnih storitev. Že prej sem omenjal nedopustne čakalne dobe za malignome, kaj šele za benigne bolezni. Benignih bolezni v urologiji skorajda ne zdravimo – povečana prostata, bolniki z urinskimi katetri, ki jih imajo leta, in to je v bistvu zavajanje javnosti. Mi, ki smo nekoliko starejši, se bomo nekako znašli. Vendar se sprašujem, kaj lahko ponudimo mladim zdravnikom v takšnem sistemu, kjer nemočno opazujejo, kako vse propada.''

''Prihodnje leto bo 30 let, odkar delam v ginekologiji, in približno 25 let poleg javne službe opravljam tudi samoplačniško dejavnost v popoldanskem času. Zadnjih šest let sem zaposlena 80 odstotkov v javnem sistemu, za preostalih 20 odstotkov pa imam s. p. Poleg tega, da v javnem sistemu opravim vse potrebno in še več, se že ves čas svoje kariere ukvarjam tudi z nabiranjem dobrodelnih sredstev za opremo slovenskih javnih porodnišnic. Nekaterih stvari v javnem sektorju ni mogoče opraviti. Na primer, veliko naših pacientk želi pridobiti drugo mnenje, vendar za to ne izdajamo napotnic. Nekatere ženske želijo dodatne PAP-brise, ki so sicer predvideni na tri leta, a če si želijo pogostejših pregledov, jih v javnem sistemu ne morejo dobiti. Nosečnice si včasih želijo dodatne ultrazvočne preglede, 3D ultrazvoke ali dodatne morfologije, vendar zavarovalnica teh storitev ne krije. Če bi popolnoma prekinila delo v zasebni ambulanti, do mene zagotovo ne bi mogle priti vse ženske, ki si tega želijo, kar bi povzročilo še večji pritisk na javni sistem, kjer že tako ali tako presegam vse normative. Zelo rada učim in delam z mlajšimi kolegi, zato bi mi ta del mojega dela zelo manjkal, za mlajše kolege pa bi bil to še večji primanjkljaj. Zelo bi mi manjkalo tudi sodelovanje pri porodih, čeprav obstajajo tudi drugi posegi in postopki, ki jih večinoma ne izvajamo v zasebnih ustanovah. V zasebni praksi opravljam le ambulantne preglede, ki so lahko zelo zanimivi in kompleksni ter dajejo odlične diagnostične in terapevtske rezultate, vendar dejstvo ostaja, da vseh postopkov ni mogoče izvajati – in jih tudi ne želimo izvajati, saj javni sistem zagotavlja veliko varnost, a hkrati prinaša tudi veliko pritiskov in stresa. Zato raje niti ne razmišljam, kaj bi se zgodilo, če bi me resnično prisilili v odločitev, in raje niti ne povem, kako bi se odločila, če bi bila stisnjena v kot.''

''Sem Dimitrij Kuhelj, predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo v Ljubljani, predstojnik sem že 10 let. Sem tudi izredni profesor na medicinski fakulteti. Lani so naš inštitut zapustili štirje zdravniki stari okoli 40 let. To so zdravniki z največ znanja in v najboljših letih, in da nadomestiš take ljudi, potrebuješ precej časa. Kar se zdaj dogaja, je izredno škodljivo. Med kolegi se pojavljajo ideje o kolektivnih odpovedih, kar bi bilo za sistem katastrofalno. Vemo, kaj se dogaja v Celju, problem je na Jesenicah in v številnih drugih bolnišnicah. Nihče od naših kolegov ne bi delal pri privatniku ali koncesionarju, če bi to delo lahko opravil v svoji ustanovi. Žal pa so razmere pri nas, kakor tudi drugje, takšne, da je velik problem zastarela oprema. Magnetni resonanci v glavni stavbi Kliničnega centra sta stari 18 in 24 let, delata od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer, ponoči pa še za nujno medicinsko pomoč. Ne predstavljam si, da bi te naprave še dodatno obremenili, predvsem pa enostavno nimamo dovolj kapacitet, da bi to lahko izvedli. Zadnjih nekaj let se sprašujem, kdo bo zdravil mene. Nihče si v resnici ne želi delati dodatno popoldne, vendar če bi to že morali, bi to radi počeli v svoji ustanovi, seveda ob ustreznih pogojih. Bolniki bodo tukaj zagotovo potegnili najkrajšo. Čakalne dobe se bodo podaljšale. Kompleksnih storitev, ki jih zdaj nudi javni sektor, zasebni sektor ne bo mogel ponuditi. Tako kot je dr. Brecelj pred kratkim dejal: pacient bo prišel brez čakalne vrste na magnetno resonanco kolena, vendar ko bo imel prometno nesrečo, morda ne bo nikogar, ki bi mu sredi noči ustavil krvavitev in bo izkrvavel. Največjo škodo bodo utrpeli pacienti, saj bodo zdravnike vedno potrebovali. Vprašanje pa je, kako bodo do njih prišli, kolikokrat in koliko bodo morali za to plačati. Tega si noben pacient trenutno ne more predstavljati.''

''Prihajam iz ginekološke klinike UKC Ljubljana, kjer sem zaenkrat 100 % zaposlen in še dodatnih 20 % v zasebni ustanovi. Tudi meni bi manjkalo delo v javnem sektorju, če bo novela sprejeta in bom moral oditi. Rad delam s študenti, sem učitelj, med drugim tudi onkološke kirurgije. Zelo rad delam s specializanti, specialisti, tudi specialisti iz drugih regij in držav. Na žalost pa trenutni zakon ne omogoča ali celo nasprotuje pokrivanju vseh teh področij. Zato bomo morali izbrati smer, za katero verjamemo, da bo omogočila boljši razvoj. V vseh letih, ko sem predstojnik, nihče ni hodil delat k zasebnikom sredi delovnega časa. Mislim, da je teh primerov zelo malo, vendar politika in deloma tudi mediji te primere izkoristijo za napihovanje stvari ter obsojanje vseh zdravnikov zaradi nekaj "gnilih jabolk" v sistemu. Težava je v tem, da nas, tudi če bi želeli več delati v domačih ustanovah, pogosto omejujejo prostorski in kadrovski viri – največkrat kar oboje. Lahko dva dni operiraš od jutra do mraka, ampak kmalu zmanjka postelj, ker ljudje obležijo, saj ne morajo iti kar domov, ker to ni ambulanta. Kako boš potem delal še dodatno?''
''Za paciente bi to lahko pomenilo, da bomo imeli na določenih specialnostih še daljše čakalne dobe, še bolj zaskrbljujoče pa je, če bomo na določenih specialnostih, kjer imamo zdaj malo zdravnikov, še tiste izgubili.''

Samo za člane: ključni vidiki novele ZZDej

V nadaljevanju je pripravljen pregled ključnih vidikov predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N, EPA: 1917-IX), kot je bil 17. januarja 2025 vložen v Državni zbor RS. Pregled sledi zaporedju členov, pri čemer so pri posameznih členih vključene tudi relevantne prekrškovne in prehodne določbe. Poleg tega so pri posameznih vsebinskih sklopih že podani prvi komentarji Zdravniške zbornice Slovenije.

Celoten pregled ZZDej (dostopen s prijavo v vaš zbornični profil) >>>


Ključne točke novele ZZDej

Predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) prinaša obsežne spremembe in omejitve, ki bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema. V ospredju je stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem, ki postavlja zdravnike in zobozdravnike pred zahtevne odločitve, mnoge pa lahko spodbuja k zapuščanju javnih zavodov. Ob tem novela ne prinaša nujno potrebnih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, krepitve motivacije zdravstvenih delavcev ali stabilizacije že tako obremenjenega sistema.

V nadaljevanju povzemamo ključne točke novele in njihovo potencialno vplivanje na dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter prihodnost slovenskega zdravstva.

  • Zakon predvideva številne prepovedi za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki delajo v javnih zavodih. Zdravniki in zobozdravniki, ostali zdravstveni delavci ter zdravstveni sodelavci iz javnih zavodov ne bodo smeli opravljati samoplačniških storitev pri drugih izvajalcih ali kot samostojni izvajalci. Takšna stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem postavlja zdravnike pred izbiro, ki bo številne spodbudila k temu, da zapustijo javne zavode in začnejo delovati izključno v okviru tržne dejavnosti. Posledično bi to dodatno oslabilo javni zdravstveni sistem, zmanjšalo dostopnost storitev in povečalo obremenitve za preostale zdravnike v javnih zavodih.
  • Pri tem iz ankete, ki jo je med svojimi člani izvedla Zdravniška zbornica Slovenije, izhaja, da 83 odstotkov vprašanih meni, da uvedba zakonske omejitve dodatnega dela zdravnikov ne bo pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu. 65 odstotkov vprašanih namreč meni, da javni zavodi v tem trenutku ne morejo zagotoviti večjega obsega storitev kljub pripravljenosti zaposlenih, da bi več delali. 68 odstotkov vprašanih pa meni, da bo predlagana novela ZZDej negativno vplivala na njihov način dela. V anketi je sodelovalo 3.522 zdravnikov in zobozdravnikov.
  • Novela namreč ne vsebuje nobenih ukrepov, ki bi izboljšali pogoje za delo ali motivirali zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, da bi ostali zaposleni v javnih zavodih. Ukinja tudi v prvem predlogu predviden dodatek za družinske zdravnike in pediatre, ki bodo opredeljevali dodatne paciente. Z začetkom veljave določb, ki urejajo delovno uspešnost, pa celo predvideva ukinitev posebnega dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve zdravstvenih delavcev in sodelavcev v ambulantah družinske medicine ter v otroških in šolskih dispanzerjih iz Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki naj bi sicer veljal do 31. 12. 2026.

Vse točke >>>

(POSNETEK) Novinarska konferenca Koordinacije zdravniških organizacij

V sredo, 21. januarja 2024 je na Zdravniški zbornici potekala novinarska konferenca Koordinacije zdravniških organizacij. 

Koordinacija zdravniških organizacij, ki jo sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, izrazila globoko zaskrbljenost nad predlogi sprememb zdravstvene zakonodaje. Ključna tema razprave so bile spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o prostovoljnem končanju življenja, ki ju ocenjujejo kot škodljiva, nepravična, nestrokovna ter diskriminatorna.

Celotno sporočilo za javnost >>>

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti bo imela v predlagani obliki neposreden negativen vpliv na bolnike in vse zdravstvene delavce, saj bo privedla do zmanjšanja dostopnosti in posledično poslabšanja kakovosti zdravstvenih storitev.

»V zadnjih skoraj 40 letih še nismo bili v taki zdravstveni krizi, da bi lahko čez noč zaprli vse naša specialistične dejavnosti,«je na novinarski konferenci opozorila prim. Irena Vatovec, direktorica ZD Postojna, kjer na nitki visi šest specialističnih dejavnosti in rentgen. » V primeru, da bo potrebna uvedba imenovanega nosilca dejavnosti ali redno zaposlenega nosilca dejavnosti, to pomeni, da lahko vse te dejavnosti prenehamo izvajati. To bi pomenilo, da bi se morali pacienti voziti najmanj eno uro daleč v Ljubljano, v Gorico ali v Izolo.«

 

Celotna novica >>>

Zbornica je podala obsežne pripombe na novelo ZZDej-N in ocenjuje, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

 

Zdravniška zbornica Slovenije je podala obsežne pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). Zbornica je predlagatelja zakona uvodoma seznanila, da je Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi s predlogom zakona sprejela naslednji sklep:

 

Sklep: Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije zavrača predlog sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti in ocenjuje, da v trenutni obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V primeru sprejetja predloga v trenutni obliki predlagatelj zakona prevzema vso odgovornost za njegove škodljive posledice.

 

Celotna novica >>>

Zdravniki so enotni: strinjamo se, da so sistemske spremembe nujne, vendar novela Zakona o zdravstveni dejavnosti ne naslavlja ključnih težav v zdravstvu. Ravno nasprotno: povzročila bo njegov propad. Že danes bi si želeli delati več, pa za to nimamo ne prostorskih, ne kadrovskih zmožnosti. Zastareli prostori, dotrajana oprema in odhodi zdravstvenega kadra so naša realnost in terjajo neizogibno krčenje kapacitet. Bolnikom je treba povedati resnico in jih ne zavajati. Kdo bo prevzel odgovornost, ko v bolnišnici ne bo več plastičnih kirurgov, ki bi zdravili opekline, maksilofacialnih kirurgov, ki bi operirali težke poškodbe glave, ortopedov, dermatologov, oftalmologov …


Celotna novica >>>

Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je izvedla obsežno anketo med slovenskimi zdravniki in zobozdravniki, ki je potekala med 2. in 18. oktobrom 2024. Rezultati so jasen pokazatelj, da predlagane spremembe zakonodaje in obstoječi pogoji dela v javnem zdravstvenem sistemu zbujajo globoko zaskrbljenost in nezadovoljstvo med zdravništvom. V raziskavi je sodelovalo kar 3522 zdravnic in zdravnikov ter zobozdravnic in zobozdravnikov, ki so izrazili svoje stališče glede novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in širših delovnih pogojev.

Kar 83 odstotkov vprašanih meni, da uvedba zakonske omejitve dodatnega dela zdravnikov ne bo pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu. 68 odstotkov sodelujočih zdravnikov in zobozdravnikov pa meni, da bo predlagana novela ZZDej negativno vplivala na njihov način dela. V primeru, da bi bila novela ZZDej sprejeta v takšni obliki, jih namerava kar 16 odstotkov zapustiti delo v javnem zavodu.

Povezava do rezultatov ankete >>>

Izrazito kritičen do novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) je tudi prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Po njegovem mnenju novela vsebuje številne prepovedi, omejitve in posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, kar po njegovem prepričanju odpira vprašanja o ustavnosti zakona.


Celotna novica >>>