Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

  

Na tej strani najdete zbrane vse informacije o predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnost


Ključne točke novele ZZDej

Predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) prinaša obsežne spremembe in omejitve, ki bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema. V ospredju je stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem, ki postavlja zdravnike in zobozdravnike pred zahtevne odločitve, mnoge pa lahko spodbuja k zapuščanju javnih zavodov. Ob tem novela ne prinaša nujno potrebnih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, krepitve motivacije zdravstvenih delavcev ali stabilizacije že tako obremenjenega sistema.

V nadaljevanju povzemamo ključne točke novele in njihovo potencialno vplivanje na dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter prihodnost slovenskega zdravstva.


  • Zakon predvideva številne prepovedi za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki delajo v javnih zavodih. Zdravniki in zobozdravniki, ostali zdravstveni delavci ter zdravstveni sodelavci iz javnih zavodov ne bodo smeli opravljati samoplačniških storitev pri drugih izvajalcih ali kot samostojni izvajalci. Takšna stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem postavlja zdravnike pred izbiro, ki bo številne spodbudila k temu, da zapustijo javne zavode in začnejo delovati izključno v okviru tržne dejavnosti. Posledično bi to dodatno oslabilo javni zdravstveni sistem, zmanjšalo dostopnost storitev in povečalo obremenitve za preostale zdravnike v javnih zavodih.
  • Pri tem iz ankete, ki jo je med svojimi člani izvedla Zdravniška zbornica Slovenije, izhaja, da 83 odstotkov vprašanih meni, da uvedba zakonske omejitve dodatnega dela zdravnikov ne bo pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu. 65 odstotkov vprašanih namreč meni, da javni zavodi v tem trenutku ne morejo zagotoviti večjega obsega storitev kljub pripravljenosti zaposlenih, da bi več delali. 68 odstotkov vprašanih pa meni, da bo predlagana novela ZZDej negativno vplivala na njihov način dela. V anketi je sodelovalo 3.522 zdravnikov in zobozdravnikov.
  • Novela namreč ne vsebuje nobenih ukrepov, ki bi izboljšali pogoje za delo ali motivirali zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, da bi ostali zaposleni v javnih zavodih. Ukinja tudi v prvem predlogu predviden dodatek za družinske zdravnike in pediatre, ki bodo opredeljevali dodatne paciente. Z začetkom veljave določb, ki urejajo delovno uspešnost, pa celo predvideva ukinitev posebnega dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve zdravstvenih delavcev in sodelavcev v ambulantah družinske medicine ter v otroških in šolskih dispanzerjih iz Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki naj bi sicer veljal do 31. 12. 2026.

Vse točke >>>

(POSNETEK) Novinarska konferenca Koordinacije zdravniških organizacij

V sredo, 21. januarja 2024 je na Zdravniški zbornici potekala novinarska konferenca Koordinacije zdravniških organizacij. 

Koordinacija zdravniških organizacij, ki jo sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, izrazila globoko zaskrbljenost nad predlogi sprememb zdravstvene zakonodaje. Ključna tema razprave so bile spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o prostovoljnem končanju življenja, ki ju ocenjujejo kot škodljiva, nepravična, nestrokovna ter diskriminatorna.

Celotno sporočilo za javnost >>>

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti bo imela v predlagani obliki neposreden negativen vpliv na bolnike in vse zdravstvene delavce, saj bo privedla do zmanjšanja dostopnosti in posledično poslabšanja kakovosti zdravstvenih storitev.

»V zadnjih skoraj 40 letih še nismo bili v taki zdravstveni krizi, da bi lahko čez noč zaprli vse naša specialistične dejavnosti,«je na novinarski konferenci opozorila prim. Irena Vatovec, direktorica ZD Postojna, kjer na nitki visi šest specialističnih dejavnosti in rentgen. » V primeru, da bo potrebna uvedba imenovanega nosilca dejavnosti ali redno zaposlenega nosilca dejavnosti, to pomeni, da lahko vse te dejavnosti prenehamo izvajati. To bi pomenilo, da bi se morali pacienti voziti najmanj eno uro daleč v Ljubljano, v Gorico ali v Izolo.«

 

Celotna novica >>>

Zbornica je podala obsežne pripombe na novelo ZZDej-N in ocenjuje, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

 

Zdravniška zbornica Slovenije je podala obsežne pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). Zbornica je predlagatelja zakona uvodoma seznanila, da je Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije v zvezi s predlogom zakona sprejela naslednji sklep:

 

Sklep: Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije zavrača predlog sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti in ocenjuje, da v trenutni obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V primeru sprejetja predloga v trenutni obliki predlagatelj zakona prevzema vso odgovornost za njegove škodljive posledice.

 

Celotna novica >>>

Zdravniki so enotni: strinjamo se, da so sistemske spremembe nujne, vendar novela Zakona o zdravstveni dejavnosti ne naslavlja ključnih težav v zdravstvu. Ravno nasprotno: povzročila bo njegov propad. Že danes bi si želeli delati več, pa za to nimamo ne prostorskih, ne kadrovskih zmožnosti. Zastareli prostori, dotrajana oprema in odhodi zdravstvenega kadra so naša realnost in terjajo neizogibno krčenje kapacitet. Bolnikom je treba povedati resnico in jih ne zavajati. Kdo bo prevzel odgovornost, ko v bolnišnici ne bo več plastičnih kirurgov, ki bi zdravili opekline, maksilofacialnih kirurgov, ki bi operirali težke poškodbe glave, ortopedov, dermatologov, oftalmologov …


Celotna novica >>>

Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je izvedla obsežno anketo med slovenskimi zdravniki in zobozdravniki, ki je potekala med 2. in 18. oktobrom 2024. Rezultati so jasen pokazatelj, da predlagane spremembe zakonodaje in obstoječi pogoji dela v javnem zdravstvenem sistemu zbujajo globoko zaskrbljenost in nezadovoljstvo med zdravništvom. V raziskavi je sodelovalo kar 3522 zdravnic in zdravnikov ter zobozdravnic in zobozdravnikov, ki so izrazili svoje stališče glede novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in širših delovnih pogojev.

Kar 83 odstotkov vprašanih meni, da uvedba zakonske omejitve dodatnega dela zdravnikov ne bo pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu. 68 odstotkov sodelujočih zdravnikov in zobozdravnikov pa meni, da bo predlagana novela ZZDej negativno vplivala na njihov način dela. V primeru, da bi bila novela ZZDej sprejeta v takšni obliki, jih namerava kar 16 odstotkov zapustiti delo v javnem zavodu.

Povezava do rezultatov ankete >>>

Izrazito kritičen do novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) je tudi prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Po njegovem mnenju novela vsebuje številne prepovedi, omejitve in posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, kar po njegovem prepričanju odpira vprašanja o ustavnosti zakona.


Celotna novica >>>