Predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) prinaša obsežne spremembe in omejitve, ki bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema. V ospredju je stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem, ki postavlja zdravnike in zobozdravnike pred zahtevne odločitve, mnoge pa lahko spodbuja k zapuščanju javnih zavodov. Ob tem novela ne prinaša nujno potrebnih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, krepitve motivacije zdravstvenih delavcev ali stabilizacije že tako obremenjenega sistema.
V nadaljevanju povzemamo ključne točke novele in njihovo potencialno vplivanje na dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter prihodnost slovenskega zdravstva.
- Zakon predvideva številne prepovedi za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki delajo v javnih zavodih. Zdravniki in zobozdravniki, ostali zdravstveni delavci ter zdravstveni sodelavci iz javnih zavodov ne bodo smeli opravljati samoplačniških storitev pri drugih izvajalcih ali kot samostojni izvajalci. Takšna stroga ločitev med javnim in zasebnim sektorjem postavlja zdravnike pred izbiro, ki bo številne spodbudila k temu, da zapustijo javne zavode in začnejo delovati izključno v okviru tržne dejavnosti. Posledično bi to dodatno oslabilo javni zdravstveni sistem, zmanjšalo dostopnost storitev in povečalo obremenitve za preostale zdravnike v javnih zavodih.
- Pri tem iz ankete, ki jo je med svojimi člani izvedla Zdravniška zbornica Slovenije, izhaja, da 83 odstotkov vprašanih meni, da uvedba zakonske omejitve dodatnega dela zdravnikov ne bo pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu. 65 odstotkov vprašanih namreč meni, da javni zavodi v tem trenutku ne morejo zagotoviti večjega obsega storitev kljub pripravljenosti zaposlenih, da bi več delali. 68 odstotkov vprašanih pa meni, da bo predlagana novela ZZDej negativno vplivala na njihov način dela. V anketi je sodelovalo 3.522 zdravnikov in zobozdravnikov.
- Novela namreč ne vsebuje nobenih ukrepov, ki bi izboljšali pogoje za delo ali motivirali zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, da bi ostali zaposleni v javnih zavodih. Ukinja tudi v prvem predlogu predviden dodatek za družinske zdravnike in pediatre, ki bodo opredeljevali dodatne paciente. Z začetkom veljave določb, ki urejajo delovno uspešnost, pa celo predvideva ukinitev posebnega dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve zdravstvenih delavcev in sodelavcev v ambulantah družinske medicine ter v otroških in šolskih dispanzerjih iz Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki naj bi sicer veljal do 31. 12. 2026.