Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti bo imela v predlagani obliki neposreden negativen vpliv na bolnike in vse zdravstvene delavce, saj bo privedla do zmanjšanja dostopnosti in posledično poslabšanja kakovosti zdravstvenih storitev.
»V zadnjih skoraj 40 letih še nismo bili v taki
zdravstveni krizi, da bi lahko čez noč zaprli vse naša specialistične
dejavnosti,«je na novinarski konferenci opozorila prim. Irena Vatovec, direktorica ZD Postojna, kjer na nitki visi šest specialističnih dejavnosti in rentgen. »
V primeru, da bo potrebna uvedba imenovanega nosilca dejavnosti ali redno zaposlenega nosilca dejavnosti, to pomeni, da lahko vse te dejavnosti prenehamo izvajati. To bi pomenilo, da bi se morali pacienti voziti najmanj eno uro daleč v Ljubljano,
v Gorico ali v Izolo.«
»Tako slabih razmer tudi v mojem dolgoletnem
direktorovanju ni bilo,« se je strinjala Lilijana Gantar Žura, direktorica ZD Kranj in opozorila, da bi po noveli ZZDej javni zdravstveni zavodi lahko sklenili podjemne pogodbe le za tista področja, kjer so presežene najdaljše čakalne
dobe: »Trenutno nam pomagajo upokojeni zdravniki, predvsem na
pediatriji, da sploh lahko oskrbimo vse otroke. Če bo sprejet ta zakon, potem
tega ne bomo mogli izvajati in bodo prikrajšani res tisti najranljivejši, torej
otroci.«
Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj se sprašuje, kaj je pravi namen tega zakona, saj bolniki tu niso v ospredju, ravno nasprotno: »Za paciente bi to lahko pomenilo, da bomo imeli na določenih specialnostih še
daljše čakalne dobe, še bolj zaskrbljujoče pa je, če bomo na določenih
specialnostih, kjer imamo zdaj malo zdravnikov, še tiste izgubili.«
»Čeprav veliko poslušamo, da je pacient v središču
obravnave, so pacienti velikokrat na zadnjem mestu – odraz tega je prav
predlog novele zakona. Ta ni bil usklajen s predstavniki bolnikov, naši
predlogi niso bili upoštevani,« je opozorila tudi Tanja Španić, predsednica združenja Europa Donna. » Zavedamo se, da je treba področje urediti, vendar
se bo s tovrstnimi ukrepi sistem prej sesul, kot da ga bomo ponovno postavili.
Če bodo plastični kirurgi odšli iz javnega zdravstva, se rekonstrukcije ne bodo
delale hkrati z onkološkimi posegi. Ženske bodo dlje časa čakale, prestati bodo
morale dve operaciji, dva bolniška staleža, dvakrat bodo potrebovale
bolnišnično oskrbo, kar bo pomenilo večje stroške in slabšo dostopnost.
Nesprejemljivo je, da bi tem ženskam naložili še breme potovanja in operacij v
tujino. Vsi zapleti, ki se pojavijo po operacijah v tujini pa padejo na naš
zdravstveni sistem in ga dodatno obremenijo.«
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti bi poleg tega lahko vplivala tudi na zagotavljanje zdravstvene oskrbe reprezentanc, vse športne in druge prireditve, je opozorila dr. Žura: »Vsi vemo, da to težko naredimo v
rednem delovnem času, saj zaradi pomanjkanja kadra niti svojega rednega dela ne
moremo pokriti. Ne vem, kako se bodo te prireditve odvijale, če sklepanje
podjemnih pogodb ne bo možno. To je korak nazaj in nikakor ni korak za
skrajševanje čakalnih dob.«
Tine Holc, radiološki inženir in David Vrhovec, dipl. zdravstvenik iz UKC Ljubljana pa sta opozorila, da si tudi marsikateri radiološki inženir in medicinska sestra svoj prihodek izboljšuje z dodatnim delom. Skrbi ju, da jim bodo zasebniki ponudili boljše pogoje dela in bo tudi del tega kadra zapustil javne zdravstvene zavode: »Na drugi strani to pomeni
slabše delovne pogoje, slabše plačilo in več dela za nas, ki ostanemo v javnem
sistemu.« Težave s sestavljanjem urnika za delo medicinskih sester so stalnica, opozarja Vrhovec: »Že sedaj je veliko pomanjkanje medicinskih
sester in ostalega zdravstvenega osebja, zato je treba stimulirat ljudi, da
ostanejo. Nimamo več varovalk, kako zadrževati te ljudi.«
Predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti je temeljito obravnavala tudi skupščina Zdravniške zbornice, ki je sprejela sklep, da ga v celoti zavrača, saj v trenutni obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo. »Skupščina je tudi opozorila, da v primeru sprejetja predloga v trenutni
obliki, predlagatelj zakona prevzema vso odgovornost za njegove škodljive
posledice. Včeraj smo na strokovnem Zoom srečanju predlog zakona predstavili
tudi našim članom in članicam. Srečanja se je udeležilo več kot 1000 članov in
nihče izmed njih ni podprl predloga zakona,« je povedal Peter Renčel, vodja oddelka za pravne zadeve Zdravniške zbornice Slovenije.
