Komisija za akreditacije učnih ustanov ali s polnim imenom Komisija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje posameznih programov pripravništva, sekundariata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov (KA) je – poleg Komisije za podiplomsko usposabljanje – ena od dveh podkomisij Sveta za izobraževanje (SIZ) Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Njen namen ali v literarnem jeziku »raison d'être« je bdeti nad učnim okoljem, ki naj bi ga zagotavljale učne ustanove, katerim KA podeli pooblastila (akreditacije), da lahko specializanti vseh v državi priznanih medicinskih strok v njih izvajajo dele učnega procesa. Ta je skrbno opredeljen v kurikulumu vsake specializacije in dolžnost učne ustanove je, da specializantom zagotovi vse potrebne pogoje, da predpisana znanja in veščine v predpisanem času tudi usvojijo – ne samo, da na koncu kompetentno opravijo specialistični izpit, temveč predvsem zato, da polno usposobljeni stopijo pred svoje bolnike.
Pravna podlaga za delovanje KA izhaja iz Zakona o zdravniški službi, bolj natančno pa jo opredeljuje Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundariata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov, ki ga potrdi Ministrstvo za zdravje. Način delovanja je opredeljen v Poslovniku, ki ga po lastni presoji sestavi ZZS oz. KA. Do leta 2017 so podeljene akreditacije veljale dve leti, po spremembi člena v Zakonu o zdravniški službi pa sedaj veljajo pet let. Ustanova, ki želi pridobiti akreditacijo, mora vložiti vlogo na ZZS/KA, prav tako pa morajo ustanove, ki že imajo akreditacijo, to podaljšati na vsakih pet let. Pri tem morajo navesti, ali so se v času od zadnje podeljene akreditacije razmere spremenile (in če da, v kakšnem smislu) ali pa gre le za podaljšanje akreditacije pod enakimi pogoji.
V prejšnjem mandatu ZZS smo se člani KA odločili posodobiti tako Pravilnik kot Poslovnik, kar smo tudi storili. Čeprav smo predlog prenovljenega Pravilnika posredovali na Ministrstvo za zdravje (MZ) že pred več kot dvema letoma, pa žal še ni učakal trenutka, ko bi ga MZ pregledalo in se o njem opredelilo. Tako tudi Poslovnik, ki je pravno podrejeni akt Pravilniku, še vedno čaka na ZZS, saj lahko začne uradno veljati šele po potrditvi Pravilnika s strani MZ. V tem mandatu člani KA z zaupanjem pričakujemo, da se bo odzivnost MZ tako v potrjevanju sklepov KA kot v odzivu na posredovani (prenovljen) Pravilnik izboljšala. Vsi sklepi KA se namreč kar se da ažurno posredujejo na MZ, ki jih mora v zakonsko opredeljenem roku potrditi ali zavrniti – kar pa v preteklem mandatu na žalost ni potekalo tako, kot bi moralo.
Prav tako od MZ pričakujemo, da po več letih opozarjanj pripravi zakonsko podlago, ki bi omogočala, da se kot učne ustanove akreditirajo tudi tiste, ki niso del javne mreže, saj kurikulumi nekaterih specializacij predvidevajo del izobraževanja tudi v nekaterih takih ustanovah.
Člani KA smo v prejšnjem mandatu vložili veliko truda tudi v poenostavitev postopka, po katerem ustanove naslovijo svojo vlogo za dodelitev akreditacije. Izdelali smo obrazce za vse vrste vlog, ki so bile nato umeščene na spletno stran ZZS. V tem mandatu jih nameravamo ponovno pregledati in še poenostaviti oz. izboljšati v delih, ki se niso izkazali uporabnikom dovolj prijazni.
Vlogo za akreditacijo, prispelo na KA, najprej predstavimo strokovnim sodelavcem, da se do nje opredelijo. Za vsako stroko ima KA tri strokovne sodelavce: nacionalnega koordinatorja te specializacije, njegovega namestnika ter še enega, ki si ga izbere KA sama. Pri izbiri strokovnih sodelavcev skrbno pazimo, da prihajajo iz kar se da različnih okolij, kar zagotavlja večjo objektivnost v presoji. Če je mnenje strokovnih sodelavcev kolikor toliko usklajeno z vlogo ustanove, KA največkrat sledi mnenjem strokovnih sodelavcev, saj ti z vidika ZZS predstavljajo vrh posamezne stroke ter jim temu primerno zaupamo. Če pa se mnenje strokovnih sodelavcev močno razhaja z naprošenimi pooblastili, se po navadi odločimo za osebno soočenje vlagateljev ter strokovnih sodelavcev »v živo« na seji KA. Na tak način največkrat dosežemo soglasje udeležencev, predvsem pa se prepričamo, da bo potrebno učno okolje zares zagotovljeno. Skrajni ukrep, ki ga ima po Poslovniku na voljo KA, pa je vizitacija. V tem primeru gre za ogled oz. obisk ustanove – vlagateljice, ki ga opravi komisija v sestavi članov KA ter izbranih strokovnih sodelavcev, ustanova pa se predstavi po protokolu, kot je predviden v Poslovniku. Za vizitacijo se odločimo v primeru največjih razhajanj med zahtevami v vlogi ter odzivom stroke nanjo in ponuja objektiven vpogled v zmožnosti učnega okolja, o katerem se prepričamo v živo na kraju samem. V prejšnjem mandatu smo izvedli štiri vizitacije.
KA sestavljajo trije člani ter predsednik/predsednica, ki je po Statutu ZZS tudi član/članica SIZ. Smo specialisti širih različnih strok ter prihajamo iz štirih različnih regij, dva iz sekundarnega ter dva iz terciarnega okolja. Trije člani KA smo to delo opravljali že v prejšnjem mandatu, le en član pa se je po volitvah zamenjal.
Sejo imamo enkrat mesečno (razen v juliju in avgustu), dela je zelo veliko, seje pa temu primerno dolge. Dela se lotevamo prizadevno, saj smo osebno močno zainteresirani za kakovost učnega okolja in vloge obravnavamo z vso odgovornostjo. Želimo pa si še več objektivnih informacij iz posameznih učnih okolij, kjer vse ne poteka, tako kot bi moralo. Tu računamo predvsem na anonimne ankete med specializanti, ki jih je uvedel SIZ v prejšnjem mandatu in kjer specializanti (poleg mentorjev) ocenjujejo tudi ustanovo, ocene pa se posredujejo (tudi) KA. Anonimnost ankete naj bi zagotavljala objektivnost ocene in predvsem omogočila, da se morebitni odkloni namesto »ob kavici« rešujejo tam, kjer imamo v rokah škarje in platno za ukrepanje. Odzvali pa se bomo tudi na vse druge objektivne in dobronamerne informacije, ki bi prispevale k izboljšanju verodostojnosti pooblastil učnih ustanov.
Mag. Dubravka Bračika Vidmar, dr. med.
Predsednica Komisije za akreditacijo učnih ustanov
Zdravniška zbornica Slovenije
