Naklonjenost do posamezne vrste hrane ali pijače ni le prirojena, ampak je odvisna tudi od njene razpoložljivosti in kulturnih vplivov ter družinskih navad. Zato je še posebej pomembno, da se v prvih dveh letih življenja izognemo navajanju otroka na sladek okus.
Prosti sladkor so monosaharidi in disaharidi, ki jih v hrano in pijače doda proizvajalec, kuhar ali potrošnik, ter naravno prisotni sladkorji v medu, sirupu, sadnih sokovih in koncentratih sokov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) močno priporoča zmanjšanje uživanja prostih sladkorjev na manj kot 10 % dnevno zaužite energije, organizacija ESPHAGAN (The European Society for Paediatric Gastroenterology Hepatology and Nutrition) pa na manj od 5 %. S temi priporočili ne želijo doseči le zmanjšanja pojavnosti zobnega kariesa, ampak tudi debelosti, sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni pri otrocih.
Primer: otroci v starosti od 4 do 7 let naj ne bi zaužili več kot 18–20 g sladkorja na dan, kar pomeni do 5 čajnih žlic; v pollitrski steklenici sadnega soka je tudi do 22 čajnih žlic sladkorja.
O skrbi za ustno zdravje tudi dr. Rok Kosem, dr. dent. med., spec. za otroško in prevntivno zobozdravstvo.