Piškotki nam pomagajo pri ustvarjanju kar najboljše izkušnje na spletnem mestu Zdravniške zbornice. Prosimo označite, s katero vrsto piškotkov soglašate. Več o piškotkih lahko preberete
.
Nujni piškotki so obvezni za delovanje spletnih storitev.
Analitični piškotki
Z analitičnimi piškotki merimo obisk in spremljamo uporabo naše spletne strani. Podatki, pridobljeni preko teh piškotkov so anonimni in se ne povezujejo z osebnimi podatki. Teh podatkov ne delimo z nobenimi tretjimi osebami za njihovo samostojno uporabo.
Naklonjenost do posamezne vrste hrane ali pijače ni le prirojena, ampak je odvisna tudi od njene razpoložljivosti in kulturnih vplivov ter družinskih navad. Zato je še posebej pomembno, da se v prvih dveh letih življenja izognemo navajanju otroka na sladek okus.
Prosti sladkor so monosaharidi in disaharidi, ki jih v hrano in pijače doda proizvajalec, kuhar ali potrošnik, ter naravno prisotni sladkorji v medu, sirupu, sadnih sokovih in koncentratih sokov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) močno priporoča zmanjšanje uživanja prostih sladkorjev na manj kot 10 % dnevno zaužite energije, organizacija ESPHAGAN (The European Society for Paediatric Gastroenterology Hepatology and Nutrition) pa na manj od 5 %. S temi priporočili ne želijo doseči le zmanjšanja pojavnosti zobnega kariesa, ampak tudi debelosti, sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni pri otrocih.
Primer: otroci v starosti od 4 do 7 let naj ne bi zaužili več kot 18–20 g sladkorja na dan, kar pomeni do 5 čajnih žlic; v pollitrski steklenici sadnega soka je tudi do 22 čajnih žlic sladkorja.
O skrbi za ustno zdravje tudi dr. Rok Kosem, dr. dent. med., spec. za otroško in prevntivno zobozdravstvo.