Drage kolegice, spoštovani kolegi v službi bolnikov!
Čutim dolžnost, da se v tem času, ki ga vidim kot enega ključnih v moji dolgi karieri, obrnem na vas, s katerimi sem preživela večino svojega odraslega življenja. Poklic zdravnika razumem kot enega najbolj častnih. Nobenega poklica nočem omalovaževati, ampak le redki poklici imajo možnost dela z ljudmi na način kot ga omogoča naš poklic. Ljudje nam zaupajo svoje zdravje in življenje. Največ, kar imajo.
Zato je naš poklic eden najbolj plemenitih, če ga sprejemamo z odgovornostjo, profesionalno odličnostjo in človeško zadržanostjo. In prepričana sem, da velikanska večina zdravstvenega osebja svoje delo opravlja na tak način. Ko se politika vmeša v zdravstvo, to načeloma ni dobro, še posebej, če pri tem ne upošteva strokovnih argumentov. V Sloveniji se to dogaja, žal, zelo pogosto. Na koncu breme in posledice političnih odločitev padejo na zdravstveno osebje in bolnike, mnogokrat tako, da se potem med nami ustvarjajo umetni konflikti, ki vsem škodijo.
Tako zelo, kot se je politika vmešala v zdravniški poklic v zadnjem času s t. i. zakonom o prostovoljnem končanju življenja, ne pomnim v svoji karieri. Za mene, ki se strokovno ukvarjam z zgodovino medicine, je morda to še toliko bolj šokantno, saj moja misel ob tem zakonu uhaja v najtemačnejša obdobja zlorab našega častnega poklica.
Zakaj je zdravništvo, ko je bilo resnično še v povojih, preko Hipokrata, kot posebno točko etičnega kodeksa izpostavilo: »da ne bom nikoli nikomur – tudi ko bi me prosil – zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel?« Razmislite! To so bili časi, ko je bila neprimerno slabša protibolečinska terapija, kot jo poznamo danes; časi, ko so ljudje v mukah umirali zaradi bolezni, ki jih danes zlahka pozdravimo; časi, ko bi si lahko mislili, da je bila človeška civilizacija manj razvita, saj niso poznali stotine določil o človekovih pravicah. In imamo celo vtis, da je bilo človeško življenje takrat manj vredno kot danes.
Zakaj je torej zdravništvo na samem začetku zavrnilo in kot skrajno zavržno opredelilo sodelovanje zdravnika pri kakršnikoli usmrtitvi človeka? Odgovorite si! O teh odgovorih je bilo napisanih mnogo knjig. Ampak pomembno je, da si vsak zdravnik, vsaka medicinska sestra, vsak, ki dela v zdravstvu, sam odgovori na to vprašanje. Jaz sem si. Imam veliko odgovorov. Sedaj imamo možnost, da tudi z našo pomočjo to nevarnost ustavimo. Vem, takoj smo pred nevarnostjo, da nam očitajo, da se vpletamo v politiko. Takoj obstaja nevarnost, da se začne zdravstveno osebje deliti na leve in desne, politične in apolitične itn. Ali je bil Hipokrat lev ali desen, ali morda apolitičen? Ni pomembno, vemo pa, da je bil zdravnik, ki je postavil nadčasne standarde, ki so ohranili čast našega poklica in zaupanje v medicinsko osebje vse do danes.
V Sloveniji je več kot 30.000 ljudi, ki delamo v zdravstvu. Ali bomo v času, ko politika ruši temelje našega poklica in zaupanja vanj ostali tiho? Ali bomo križem rok gledali, kako se uničuje čast in plemenitost našega poslanstva? Prosim vas, ne! To bi bila naša zgodovinska napaka! Zgodovinska napaka zdravstvenega osebja v Sloveniji. Ne vemo, ali lahko preprečimo vsiljenje našega sodelovanja pri asistiranem samomoru, prepričana pa sem, da se moramo boriti in dati vse od sebe, da do tega ne pride. Edina učinkovita možnost za zavrnitev nesprejemljive vloge zdravnikov pri asistiranem samomoru je, da referendum zavrne sporni zakon z manipulativnim naslovom. Če te ne izpeljemo, zakon velja. Sedaj moramo biti operativni.
Vabim vas, da najprej množično podpišemo zahtevo za referendum, nato pa z vsemi razpoložljivimi silami naredimo vse, kar je v naši moči, da ljudje na referendumu ta zakon zavrnejo. Prepričana sem, da je od nas, zdravstvenega osebja, odvisen rezultat referenduma. Če bomo mi naredili, vse, kar zmoremo in znamo, sem prepričana, da bodo tudi ljudje na referendumu zavrnili ta škandalozni zakon. To bo naša zmaga za bolnike in zdravstveno osebje. Zmaga slovenskega zdravništva za ohranitev dostojanstva in spoštovanja do našega poklica.
Vaša kolegica, Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine UL MF Članica Evropske akademije znanosti in umetnosti
