Konec februarja je Zdravniška zbornica Slovenije organizirala javno konferenco z naslovom: Slovensko zdravstvo na razpotju?, ki se ga je udeležilo več kot 50 predstavnikov civilne družbe.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina, dr. med., je v uvodnih besedah poudaril, da rešitve za zdravstvo iščemo že 15, 20 let, a jih še nismo našli. Dejal je, da v tem trenutku težko gledati, v kakšnih razmerah se nahajajo zaposleni v zdravstvu in kako zdravstvo dojemajo bolniki. Opozoril je, da imamo 20 let staro zdravstveno zakonodajo in da že vsaj 10 let ne zmoremo sprejeti zdravstvene reforme, po njegovem mnenju pa je čas tudi za končanje dolgoletnih razmišljanj o novi viziji slovenskega zdravstva. Čas je, da pokažemo kaj smo razmislili. Izpostavil je, da je poleg gospodarskega stanja eden od razlogov za obstoječe stanje v zdravstvu dejstvo, da se ključni deležniki med seboj ne znajo pogovarjati. Po njegovih besedah je pokazatelj, da je v zdravstvu nekaj hudo narobe tudi to, da se je v zadnjih letih zamenjalo veliko število ministrov oziroma ministric za zdravje.
Da so večkratne menjave ministrov o zdravju so povzročile škodo, se je strinjal tudi namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič, ki o tem piše v poročilu o delu varuha v letu 2014. Tam ugotavlja tudi, da ministrstvo za zdravje ni upoštevalo nekaterih njihovih predlogov.
Bolj oster je bil varuh pacientovih pravic v Mariboru Viktor Pilinger, ki je ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc pozval k odstopu. Pozval je tudi k zamenjavi državne sekretarke Nine Pirnat, predsedniku vlade Miru Cerarju pa predlaga, da takoj obišče Zdravniško zbornico Slovenije in se začne prvič pogovarjati z njenim predsednikom.
Bolniki morajo biti vključeni v pripravo sprememb v zdravstvu, pa je dejala varuhinja pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore. Po njenih besedah bi bil že čas, da pristojni vse lepe besede udejanjijo in bolnika postavijo na mesto, ki mu pripada.
Predsednica odbora za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije Danica Rotar Pavlič je na konferenci opozorila na pomanjkanje časa zdravnikov in dejala, da njihovo delo v trenutnem stanju ni več varno, ker v času, ki ga imajo na voljo, ne morejo pregledati lažjih bolnikov, kaj šele težavnejših primerov.
Predsednica društva Europa Donna Mojca Senčar pa se boji, da bo današnja okrogla miza le ena od številnih, ki stanja ne bo spremenila. Poudarila je, da si organizacije s področja zdravja želijo, da bi bile vključene v spremembe zdravstvenega sistema in da bi bile njihove pripombe upoštevane. Poudarila je še, da je treba postaviti realne časovne cilje za načrtovanje sprememb in se jih enkrat držati.
Na konferenci so govorili tudi o financiranju zdravstva. Predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije Jože Ocvirk meni, da bi bilo treba drugače razporediti sredstva, in sicer 60 odstotkov za zdravstvo in 40 odstotkov za obzdravstvene dejavnosti. Na ta način bi po njegovih besedah zdravstvo dobilo 300 milijonov evrov več.
Na koncu javne konference so se udeleženci strinjali, da državljani, bolniki in zdravniki z zaskrbljenostjo opazujejo vse težje razmere in vse slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvu . Stališča , da so zdravstvo in njegove strukturne spremembe prioriteta predsednika države in vlade, razumejo kot prazne besede in neuresničene zaveze. Vladi in parlamentarnim strankam zamerijo zapostavljanje zdravstva in zdravja prebivalcev kot njihovi najpomembnejši dobrini in še posebej dolgoletno neučinkovitost pri iskanju izhoda iz kriznih razmer v katerem se je znašlo. Odločno nasprotujejo vsem oblikam slabe poslovne prakse z javni zdravstvenim denarjem in še posebej korupciji, ki se prepočasi rešujejo. Pričakujejo konec dolgoletnega obdobja razmišljanja ter takojšnjo predstavitev vseh teh razmišljanj v smeri nove vizije slovenskega zdravstva.
Zahtevali so:
- Da se parlamentarne stranke poenotijo glede vizije razvoja slovenskega zdravstva, ki naj bo EU primerljiv tako po svoji kakovosti, dostopnosti in varnosti kakor tudi na področju organiziranosti in finančne vzdržnosti
- Da se tudi v prihodnjih rešitvah opiramo v največji meri na javni zdravstveni sistem, ki zagotavljasolidarnost, pravičnost, varnost in kakovost v zdravstvu.
- Da se nas državljane vključi kot aktivne ustvarjalce nove podobe slovenskega zdravstva in da se postavi bolnika v središče sistema.
- Da se z sistemskimi ukrepi zagotovi sledenje slovenskega zdravstva hitro razvijajoči in tudi dragi inovativni medicini na globalnem EU tržišču.
- Da se država prioritetno osredotoči na zagotavljanje pravic OZZ, ki naj bodo celostne v največji meri, usmerjene v tiste, ki imajo največjo vrednost za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja ter so uresničljive – morajo biti dostopne v 30 dneh.
- Pričakujemo od države, da bo z strukturnimi ukrepi zagotovila dodatne vire denarja za zdravstvo in povečanje BDP za zdravstvo.
- Pričakujemo od države, da bo zagotovila ustreznerazmere popolne solidarnosti in največjo skrb prav za najtežje in najbolj ogrožene bolnike.
- Zahtevamo razpravo v Odboru za zdravstvo in predstavitev sadov dolgoletnih razmišljanj o prihodnosti slovenskega zdravstva.
Povzeto po STA
Služba za odnose z javnostmi
Z leve: Tone Dolčič, Varuh človekovih pravic RS, Mojca Senčar, Europa Donna, Jože Ocvirk, Društvo na srcu operiranih Slovenije, Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic, Andrej Možina, ZZS
