Zdravstveni delavci predstavljajo pomemben člen v verigi prepoznavanja in obravnavanja nasilja v družini, saj imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju žrtev nasilja, ustreznem ukrepanju ter nudenju pomoči. Izpostavljenost nasilju v družini lahko namreč resno ogroža tako telesno kot duševno zdravje žrtve, posledice pa so velikokrat tudi dolgotrajne. Nasilje v družini tako razumemo tudi kot javnozdravstveni, ne zgolj družbeni problem.
Vodja projekta POND_SiZdrav dr. Lilijana Šprah je ob začetku izvajanja izobraževalnih programov za zdravstveno osebje dejala: »Če želimo zdravstveno osebje vključiti v učinkovito verigo akterjev na področju odkrivanja in preprečevanja nasilja v družini, ga je treba opremiti z več znanja in izboljšanimi komunikacijskimi veščinami, ki so predpogoj za ustrezno in pravočasno ukrepanje. Šele z znanjem ter ustreznimi strokovnimi izhodišči se lahko zdravstveno osebje spoprime z marsikaterimi dilemami, zmotnimi prepričanji in zadržki, ko se je treba odzivati na pojave nasilja v družini.«
Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., ZD Ljubljana, podaja svoje videnje problema skozi oči zdravnika družinske medicine: »Kljub temu, da je globalna pogostnost nasilja približno 30 %, zdravniki prepoznamo le vsako 20. žrtev. Po podatkih EU je med žrtvami nasilja v družini od 4 % do 53 % žensk in od 1 do 7 % moških. Raziskave kažejo, da so posamezniki, ki so žrtve nasilja, pripravljeni zaupati svojemu zdravniku, če jih o tem povpraša. O izpostavljenosti nasilju spontano poroča le 1 od 10 žrtev.«
Okolje družinske medicine je posebej primerno za odkrivanje in obravnavo nasilja v družini, ker so omogočeni večkratni stiki žrtev nasilja z zdravstvenim sistemom (žrtve pogosteje vstopajo v sistem). Timi v družinski medicini imajo pogosto nepretrgan, partnerski, zaupen odnos s svojimi bolniki/bolnicami, okolje je varno, zaupno, podporno, nevtralno, brez obsojanja žrtve. Zdravnik družinske medicine pogosto pozna cele družine in njihovo dinamiko, osebni izbrani zdravnik pogosto živi v istem okolju kot njegovi bolniki, omogoča posredovanje informacij, izvajanje preventive, podpore, ozaveščanja žrtev, povzročiteljev nasilja in družinskih članov.
Francka Premzel, univ. dipl. soc. del., CSD Maribor, pa je v svojem nagovoru poudarila nujnost sodelovanja zdravstvenega resorja pri vzpostavljanju ničelne tolerance za nasilje v družini: »Izjemno pomembna je vloga zdravstvenega resorja v začetku. Največkrat žrtev svojo stisko in vzroke zanjo najprej zaupa svojemu osebnemu zdravniku/ci. Iz analize med ranljivimi skupinami, ki je bila že opravljena v okviru projekta POND_SiZdrav, je bilo to prepoznano.«
Adil Huselja, univ. dipl. soc., Sindikat policistov Slovenije, je izpostavil vlogo Policije pri srečevanju z nasiljem v družini: »Policija oziroma policisti se z nasiljem v družini srečujejo vsakodnevno. V primerih nasilja v družini je policija navadno prva, ki jo pokličejo k posredovanju, oziroma tista, ki pomaga pri zaščiti žrtve. Prvi prihod policistov na kraj je ključnega pomena, saj je od njega in prvih ukrepov odvisno, ali bodo uporabljene vse zakonske možnosti za zaščito žrtve ter začetek aktivnosti za dokončno preprečitev nadaljnjega izvajanja nasilja. Poleg sodelovanja na državni oziroma sistemski ravni med pristojnima ministrstvoma, ki je ključnega pomena, je najpomembnejša vez na lokalni ravni, med zaposlenimi na policijski postaji in v zdravstvenih domovih. Policisti kot najboljše sodelovanje ocenjujejo postopke z ekipami in zdravniki nujne medicinske pomoči, kjer se zadeve rešujejo hitro, enostavno in brez zapletov.«
Natalija Gregorič, Zavod Emma, je povedala: »Iz izkušenj NVO pri obravnavi posameznih primerov je razvidno, da se za osebo, ki je doživljala ali izvajala nasilje, najbolje izteče ob usklajenosti in sodelovanju vseh vpletenih v družino, tako centra za socialno delo, policije, šolstva, zdravstva in nevladne organizacije, saj vsak lahko doda kamen v mozaik na poti k razreševanju situacije, v kateri se je posameznik/ca znašel/a.«
Projekt POND_SiZdrav je v mesecu februarju (2015) pričel izvajati konzorcij projektnih partnerjev, sestavljen iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zdravniške zbornice Slovenije, Centra za socialno delo Maribor, Zavoda Emma (Center za pomoč žrtvam nasilja) in St. Olavs University Hospital, Forensic department Brøset, Centre for research and education in forensic psychiatry. Projekt se bo zaključil aprila 2016. Vanj je vključenih čez 60 projektnih članov (raziskovalci z različnih področij; zdravniki različnih specialističnih smeri; strokovnjaki s področja komunikacije, pedagogike, informacijsko-komunikacijske tehnologije idr; socialni delavci; predstavniki NVO). Eden ključnih ciljev projekta je tudi vzpostavitev interdisciplinarnega izobraževalnega programa za povečevanje kompetenc zdravstvenega osebja pri prepoznavanju in obravnavanju žrtev nasilja v družini. V okviru usposabljanj zdravstvenih delavcev bo pozornost namenjena tudi vidikom prepoznavanja in obravnavanja žrtev nasilja v družinah ranljivih skupin (med migranti, Romi, brezposelnimi, starejšimi, ruralnim prebivalstvom).
Dodatne informacije na: www.prepoznajnasilje.si
