Zdravniške organizacije nezadovoljne z delom ministrice za zdravje in zaskrbljene zaradi razmer v zdravstvu
Ostajamo brez reforme, brez vizije in brez perspektive slovenskega zdravstva
Ljubljana, 10. december 2015 - Zdravniške organizacije Slovenije – ZZS, SZD, Fides, SZZZZS opozarjamo slovensko javnost in odločevalce na desetletje neuspešnih poskusov strukturnih sprememb v slovenskem zdravstvu, ki se nadaljujejo z razmišljanji in analiziranji zdravstvenega sistema. Slovenski javnosti se v tem času sporoča všečne ocene o razmerah in kakovosti slovenskega zdravstva, ki ne odražajo celovite slike in realnega stanja problemov, s katerimi se soočamo slovenski zdravniki ter drugi zdravstveni delavci in ki jih v največji meri občutijo slovenski bolniki. Namesto spopada z najtežjimi dilemami slovenskega zdravstva se ministrica za zdravje odloča za delne posege v zakonodajo in išče rešitve v zavračanju dialoga s slovenskimi zdravniki ter rušenju obstoječih in delujočih sistemov.
Prim. Andrej Možina, dr. med., je ob tem dejal: »Sodeč po izjavah in delnih ukrepih Ministrstvo za zdravje odstopa od reševanja ključnih dilem slovenskega zdravstva, ki jih je moč rešiti le s celovito strukturno reformo. Namesto resne reforme se izvajajo delni posegi v zdravstveno zakonodajo kot slepo sledenje neposrečeni koalicijski pogodbi, ki ne prinašajo rešitev. Nasprotno, celovito reformo še bolj odmikajo v negotovo prihodnost in v še večji meri poglabljajo že tako resne razmere v zdravstvu, katerih sicer ministrica ne želi videti. Ob tem pa smo zdravniške organizacije naletele na molk in nepripravljenost Ministrstva za zdravje pri pobudah in skupnem iskanju optimalnih rešitev za izhod slovenskega zdravstva iz krize tako s slovenskimi zdravniki kot neodvisnimi poznavalci zdravstva. Ravnanje MZ v zadnjem času ocenjujemo kot nekonstuktivno, samozadostno in predvsem nepripravljeno za soočenje z resnimi izzivi slovenskega zdravstva, ki bi vodili v smeri sodobnih sistemov v uspešnih državah.«
Namero MZ z Zakonom o zdravstvenih delavcih in posledično ukinitev Zakona o zdravniški službi razumemo kot grob poseg v zdravniško avtonomijo, degradacijo temeljnega poklica v zdravstveni dejavnosti in kot poskus utišanja slovenskega zdravništva. Te namere razumemo kot nepriznanje in nespoštovanje slovenskih zdravnikov, ki v razmerah varčevanja v zdravstvu (500 milijonov evrov na leto) in pomanjkanja zdravnikov z največjimi napori vzdržujemo slovensko medicino na kolikor toliko zadovoljivi ravni. Ministrici za zdravje sporočamo, da Zakon o zdravniški službi za zdravniške organizacije in slovenske zdravnike nima alternative.
Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., je dejala: »Izobraževanje slovenskih zdravnikov pod okriljem politike vidimo kot velik korak nazaj in veliko tveganje glede kakovosti in varnosti izobraževalnih procesov mladih zdravnikov. Še kako pomembno je, da je število specializantskih mest na nacionalni in regionalni ravni določeno na podlagi strokovnih ugotovitev in ne kadrovskega menedžmenta posameznih izvajalcev. Orodje menedžmenta so zdravniki specialisti, ne pa specializanti, ki se jim zaradi trenutnih potreb, nastalih zaradi slabega vodenja bolnišnic, onemogoča iz javnega denarja plačano usposabljanje. Nazoren primer, kaj se zgodi, če je usposabljanje specializantov prepuščeno izvajalcem, imamo trenutno v UKC Maribor. Delo ZZS na področju razpisa specializantskih mest se je v zadnjih letih izkazalo za zelo kakovostno, število specialistov v državi se postopno povečuje, mladi specialisti pa se po končani specializaciji skoraj v vseh primerih lahko zaposlijo, kar kaže na ustreznost načrtovanja. Omenjena dejavnost ZZS ni nastala čez noč, gre za skrbno načrtovan in postopno razvijan sistem, ki je evropsko primerljiv. Povsem nerazumljivo je, da želi MZ uničiti omenjeno vlogo ZZS in začeti povsem znova.«
Ob novem zakonu, ki ukinja ZZS, ostaja odprto vprašanje stalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov, ki ga prav tako na evropsko primerljiv način že leta vodi ZZS in z licenciranjem zdravnikov zagotavlja njihovo teoretično in praktično usposobljenost. Strokovni nadzori s svetovanjem potekajo na sodobnih osnovah vodenja kakovosti, pri katerem se ocenjuje zdravnikovo delo in daje izhodišča za njegovo izboljšanje. Povsem nemogoče je tak način dela nadomestiti z upravnim nadzorom, ki ga vodi MZ. Ob nepregledni vrsti problemov slovenskega zdravstva se sprašujemo, zakaj se MZ ukvarja z njimi in ukinja tiste dele slovenskega zdravstva, ki delujejo.
Pričakovati je vedno hujše pomanjkanje javnih virov za zdravstvo, zato bi od MZ pričakovali, da večjo vlogo nameni zasebnim oblikam dela v okviru javnega zdravstva. Kljub v primerjavi z Evropo zelo skromnemu deležu zasebnih izvajalcev znotraj in zunaj javnega zdravstva (le 17 % zasebnih zdravnikov koncesionarjev, le 1 % zasebnih postelj v primerjavi s povprečno 20 % zasebnih postelj v EU 27), so se le-ti v dobrih dveh desetletjih dela izkazali z doseženo visoko ravnijo kakovosti dela in zaupanja ter zadovoljstva bolnikov. Predlagane spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti in nepojmljive diskvalifikacije zasebnih zdravnikov v predlogu Resolucije NPZV 2015–2025 so zato jasen dokaz nespoštljivega odnosa piscev teh besedil tudi do slovenskih bolnikov.
Helena Mole, dr. med., je ob tem dejala: »Odločno nasprotujemo in izražamo protest proti delnemu spreminjanju Zakona o zdravstveni dejavnosti v delu, ki se nanaša na koncesije. Tak delni pristop k reševanju slovenskega zdravstva ocenjujemo kot slabo premišljeno dejanje, ki je v nasprotju z evropskim pravnim redom in ustavnim redom RS. V praksi pomeni usihanje že tako skromno razvite zasebne dejavnosti v državi in ogrožanje 1500 zasebnih zdravnikov, ki učinkovito delujejo v javnem zdravstvu. Iz istih razlogov tudi nasprotujemo Resoluciji NPZV 2015–2025, kjer se povsem diskriminatorno obravnava zasebno zdravniško dejavnost.«
Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., je dejal: »Zdravniške organizacije so pri svojem delovanju avtonomne in se dopolnjujejo v okviru Koordinacije zdravniških organizacij. Tako želimo v največji možni meri udejanjiti interese bolnikov, interese zdravnikov in interese celotne družbe na področju zdravstva. Zdravniki smo avtonomni nosilci stroke in stroka mora biti neodvisna od politike. Še posebej to velja za najvišje strokovne organe v državi, ki morajo delovati znotraj zdravniških organizacij.«
Standardi in normativi zdravnikov in zobozdravnikov so neizpolnjena zaveza sporazuma med zdravniškimi organizacijami in državo. Konrad Kuštrin, dr. med., je dejal: »Ob tem, da ministrica za zdravje v komunikaciji vseskozi dokazuje do Fidesa ignorantski odnos, kar pomeni tudi poniževalen odnos do zdravnikov in zobozdravnikov, ki jih predstavljamo in so temeljni in odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, je ravnanje ministrice usmerjeno predvsem v zavlačevanje pri realizaciji nalog, ki jih od nje pričakujemo. To so v prvi vrsti standardi in normativi, o katerih so strokovne skupine podale pozitivno strokovno mnenje, s strani ministrstva pa ni nobenega odziva. Enaka zgodba se ponavlja pri začetku pogajanj za spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS, kjer se brez vsebinskih razlogov zavlačuje začetek pogajanj. Da o zgodbi s kadrovanjem direktorja največje zdravstvene ustanove v državi, UKC Ljubljana, ne govorimo. Zato ob tej priložnosti ministrici za zdravje in vsem, ki jo podpirajo na tem položaju, izrekamo nepreklicno javno nezaupnico.«
Prim. Andrej Možina, dr. med., predsednik ZZS
Konrad Kuštrin, dr. med., predsednik Fidesa
Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predsednik SZD
Helena Mole, dr. med., predsednica SZZZZS
