Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (v nadaljevanju: Pravilnik) v 8. členu določa, da izvajalec zdravstvenih storitev določi eno ali več odgovornih oseb za vodenje čakalnega seznama v skladu s tem Pravilnikom in Zakonom o pacientovih pravicah.
Skrb za vodenje čakalnih seznamov predstavlja sestavni del izvajanja poslovodne funkcije izvajalca zdravstvene dejavnosti, katerega izvajanje mora izvajalec urediti v okviru stalnega kadrovskega sestava, kamor specializanti, ki so tam na izobraževanju, ne spadajo. Specializanti ne smejo nositi tveganja zaradi nepravilnosti pri vodenju čakalnih seznamov v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah in Pravilnikom – le-to je poslovno tveganje poslovodstva.
Specializant lahko v skladu z 20. členom Zakona o zdravniški službi (v nadaljevanju: ZZdrS) opravlja zdravniško službo, za katero specializira, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja (prvi odstavek 20. člena). Ne glede na to pa lahko specializant med specializacijo samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta, specializant pa je odgovoren za opravljanje teh del in storitev (drugi odstavek 20. člena). Natančnejšo definicijo nalog specializanta vsebuje Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, ki v prvem odstavku 38. člena določa, da lahko specializant v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljen sekundarijat, opravljena druga specializacija), druge storitve s področja sedanje specializacije pa le po predhodnem pisnem pooblastilu ali pod neposrednim nadzorom mentorja. V drugem odstavku 38. člena je smiselno enako ponovljena določba drugega odstavka 20. člena ZZdrS. Potrebno je opozoriti tudi na dejstvo, da v skladu s petim odstavkom 23. člena specializant v času kroženja pri pooblaščenem izvajalcu do delodajalca nima nobenih delovnih obveznosti, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja.
V skladu z zgoraj navedenim zakonodaja torej ne omogoča, da bi bil specializant lahko določen kot odgovorna oseba za vodenje čakalnih seznamov. Posamezni programi specializacij ne vsebujejo kakršnegakoli izobraževanja, ki bi zadevalo vodenje čakalnih seznamov. Četudi bi taka možnost obstajala, je potrebno upoštevati namen, zaradi katerega oseba opravlja specializacijo, ki nikakor ni, da bi se izobrazila za opravljanje administrativnih del in prevzela poslovno tveganje poslovodstva, temveč da se pod vodstvom mentorja izobražuje ter pridobiva znanje in kompetence za samostojno opravljanje zdravniške službe.
Žiga Novak, mag. prav.
Pravnik II
