Ljubljana, 26. oktober 2017. "Za današnjo novinarsko konferenco sem si pripravila tale seznam vprašanj: Ali kdo od tukaj prisotnih meni, da je ta novela Zakona o zdravstveni dejavnosti dobra za: za paciente – in zakaj, za zdravnike in zobozdravnike – in zakaj, za medicinske sestre – in zakaj, za manjše slovenske občine – in zakaj, za ministrstvo za zdravje (združenje zavodov, ...) – in zakaj, za poslance koalicijskih strank – in zakaj, za kogarkoli drugega – in zakaj? Vabim vas, da poiščite v tem zakonu dobre točke oziroma rešitve.
Primer: Odgovoren nosilec zdravstvene dejavnosti po novem ne bo le zdravnik – v resnici zakon ne pojasni, kakšno (pozitivno?) spremembo to prinaša. Kaj pa to pomeni za vse nas? Ali je to dobro za paciente?
In če imate svoje mnenje o tem zakonu, vas sprašujem, ali tako menite zato, ker ste zakon preučili, ali zato, ker tako meni ministrica, predsednik vlade, ali preprosto zato, ker so ga potrdili poslanci?
V nadaljevanju vam mi želimo pomagati pri oceni zakonske materije, vi pa nam pomagajte ta mnenja predstaviti prebivalcem Slovenije. Ko bo zdravstveni sistem razpadel, bo prepozno," je v uvodu novinarjem na današnji novinarski konferenci povedala dr. Zdenka Čebašek - Travnik.
"Zdravniške organizacije smo ves čas odločno nasprotovale sprejemu Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki ga je Ministrstvo za zdravje sprejemalo brez našega sodelovanja, čeprav smo zdravniki ves čas dajali pobude. Zdaj, ko je zakon sprejet in teče zbiranje 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, nas želi ministrstvo z izjavami, da delujemo neetično, omejiti tudi pri informiranju o pomanjkljivostih ZZDej,« sta v nadaljevanju poudarili dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. spec. psih., predsednica ZZS, in Helena Mole, dr. med. spec. ped., predsednica SZZZZS.
Pojasnili sta, da je s strani pobudnika referenduma prišlo opozorilo o težavah pri zbiranju podpisov, ki se pojavlja po posameznih upravnih enotah. Elektronsko oddani podpisi z upravnih enot na naslov pobudnika namreč prihajajo zelo pogosto pomanjkljivo potrjeni, zato so kot taki neveljavni, čeprav so jih podpisniki oddali v skladu s pravili in veljavno. Zdravniške organizacije se sprašujemo tudi o tem, ali je delovanje ministrstva, ki z akcijami in izjavami krni ugled zdravniškega poklica, legitimno in ali ni namenjeno le političnim ciljem. Kljub vsem tem zapletom in oviram se bo intenzivno in aktivno informiranje strokovne javnosti in prebivalcev Slovenije nadaljevalo. Prav ti bodo najbolj čutili posledice zakona. »Na ta način v praksi uveljavljamo z ustavo zagotovljeno svobodo izražanja zdravnikov, k obveščanju in informiranju bolnikov pa nas zavezuje tudi Kodeks medicinske etike,« sta še poudarili obe predsednici.
»V Zdravniški zbornici Slovenije smo pripravljavca zakona že v najzgodnejši fazi opomnili, da sprejem zakona mimo stroke pomeni kršitev Zakona o zdravniški službi. Ministrstvo za zdravje bi bilo dolžno zbornico povabiti k sodelovanju, česar ni storilo. Zakon je svetlobna leta oddaljen od zdravstvene reforme, ki bi bila potrebna za boljšo obravnavo pacienta in kakovosten zdravstveni sistem. Še več, prepričani smo, da se s tem zakonom od njega celo oddaljujemo. To se bo na našo veliko žalost odražalo predvsem na položaju pacienta. Posledično pa bo na dodatni preizkušnji tudi ugled zdravnikov, ki bodo morali delovati v takšnem sistemu in se mu prilagajati. Politika bo ponovno pokazala nanje, ob tem pa ne bo prevzela prav nobene odgovornosti za svoje nestrokovno, torej politično odločanje za takšno stanje, kot je ni pripravljena sprejeti niti danes,« je stališče Zdravniške zbornice Slovenije povzela njena predsednica dr. Zdenka Čebašek - Travnik.
»Do poglobljenega razgovora o tem, kaj zakon dejansko prinaša za pacienta in za zdravstveni sistem, praktično sploh nikoli ni prišlo. Ministrstvo se mu ves čas uspešno izogiba. Ustvariti želi vtis, da gre za odločanje med zasebnim in javnim zdravstvom, kar je podcenjujoče. Trditev, da je zakon potreben, da bi zmanjšal čakalne vrste, je nič drugega kot metanje peska v oči ljudem. Dejstva govorijo povsem drugače. Prepričani smo, da jih imajo državljani pravico izvedeti, naša dolžnost pa je, da jih predstavimo,« je povedala Helena Mole, predsednica Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
»Z novim zakonom o zdravstveni dejavnosti gremo v čisto spolitizirano javno zdravstvo, v katerem ne bo nobene zdrave konkurence. Zakon je osnovan na konceptih, ki so v nasprotju s trendi sodobnega zdravstva. Sodobno zdravstvo stremi k decentralizaciji in s tem večji dostopnosti, krepitvi primarnega nivoja, racionalizaciji porabe sredstev in pravici vseh državljanov do enake oskrbe. Mi pa gremo nazaj v skorumpiran javni sistem, kjer se denar izteka v jame brez dna, kjer nihče ne odgovarja za svoje napake, davkoplačevalci pa krijejo vse izgube – z denarjem in svojim zdravjem,« je stanje v imenu Mladih zdravnikov Slovenije ocenila dr. Tina Bergant.
»Politika oblikuje zdravstvo 26 let, dragi državljani, in kje ste danes? V čakalnih vrstah. Zdravniki in zobozdravniki želimo sodelovati v oblikovanju zdravstvenega sistema, ker v njem delamo vsak dan, vsako noč, vsak konec tedna in vsak praznik. Vemo, kje se da sistem popraviti, in vemo, kako državljane oskrbeti bolj kakovostno, omogočiti večjo dostopnost. Vsako leto se zato borimo v Splošnem dogovoru, kjer je argument nasprotne strani (MZ in ZZZS) vedno, da ni denarja. Zdravniki in zobozdravniki ne zahtevamo denarja zase, ampak da država nameni denar za povečanje števila programov in kakovostnejšo obravnavo državljanov, za ljudi. To je bistvo,« je dejal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med, podpredsednik ZZS.
Več kot tri četrtine zavarovanih oseb ima koncesionarja za izbranega osebnega zdravnika, pediatra, zobozdravnika ali ginekologa. Zakon o zdravstveni dejavnosti predvideva postopno ukinitev koncesij, zato si bodo morali zavarovanci izbrati novega osebnega zdravnika v zdravstvenem domu oziroma bodo lahko iste storitve naprej prejemali le še samoplačniško. Specialistične storitve bodo po ukinitvi koncesij zasebni zdravniki lahko izvajali le še samoplačniško.
Čakalne dobe v zdravstvenih domovih in bolnišnicah se bodo po ukinitvi koncesij bistveno podaljšale, saj bi morali v javnih zavodih zaposleni zdravstveni delavci opraviti za vsaj 25 % več storitev. Sledil bo padec v kakovosti obravnave bolnikov. Trditev, da bo zakon najbolj vplival prav na položaj bolnika, na primer dokazuje podatek, da ima kar 32 % pacientov splošnega oziroma družinskega zdravnika koncesionarja in da se kar 75 % vseh pacientov zdravi pri koncesionarjih na vsaj enem izmed področij v osnovnem zdravstvu (zobozdravnik, ginekolog, pediater in podobno), zato je logičen sklep, da se bodo čakalne vrste podaljšale. Zakon ob tem manjšim občinam (in s tem njihovim prebivalcem) odvzema možnost, da bi same odločale o načinu organizacije zdravstvenega varstva za svoje občane.
"V težavah se bomo prav tako znašle manjše občine, ki nimamo zadostnega vpliva na upravljanje zdravstvenega doma iz sosednje (večje) občine, da bi lahko zadržale ali dosegle odprtje ambulant zdravstvenega doma v lastnem kraju. Še posebej bi to prizadelo naše starejše občane in pomenilo precejšnje poslabšanje dostopnosti do zdravstvenik storitev," je opozorila Nevenka Dolgan, podžupanja občine Dobrepolje.
Hkrati pa ne morejo podeliti koncesije, saj zakon sedaj pravi, da se koncesija ne podeli, če javni zavod lahko izvede določene storitve, ne pove pa, kje jih mora izvesti. Vse omejitve, ki jih zakon nalaga zdravnikom, tako z vidika podeljevanja/podaljševanja koncesij kot z vidika omejevanja dodatnega dela zdravnikov (zaposlenih v javnih zavodih), vodijo v manjšo ponudbo dela zdravnikov, posledično pa v nove težave glede zagotovitve zadostnega obsega javno financiranih storitev. S tem bo zakon neposredno vplival na daljšanje čakalnih dob za zavarovane osebe.
Zmanjševanje obsega storitev pa napovedujejo tudi visoke denarne kazni za tiste zdravnike in zobozdravnike, ki bi želeli delati več ali na drugačen način, kot to zapoveduje novela ZZDej.
Opozorili so tudi na to, da se število čakajočih nad dopustno čakalno dobo iz leta v leto povečuje in se je npr. od začetka leta 2014 do avgusta 2017 za uveljavljanje fizioterapevtskih storitev na primarni ravni zvišalo za 1320 %, za ginekološke storitve na sekundarni ravni za 879 %, v ortopedskih ambulantah za 674 %, v dermatoloških ambulantah za 254 % in v nevroloških ambulantah za 230 %.
