Ljubljana, 19. oktober 2018 – V Ljubljani je v petek, 19. oktobra 2018, potekala 155. redna letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva, osrednji dogodek medicinske stroke. Posvečena je bila pripravi strokovnih priporočil ter vplivu noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dogodka. Govorci so na odprtju skupščine opozorili tudi na potrebo po strateških rešitvah, ki bodo pripomogle k razvojnim spremembam zdravstvenega sistema.
Mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora je poudaril: »V prihodnje so potrebne razvojne spremembe, ki bodo prebivalcem Republike Slovenije zagotovile vsem dostopno in kakovostno javno zdravstvo, ki je dobro upravljano ter ustrezno financirano. Zdravje mora imeti v politični perspektivi razvoja države ključno mesto,« in opozoril na nujne spremembe v zdravstvenem sistemu: »Zdravstvena služba mora biti dostopna, učinkovita in varna. Vodenje, menedžment in upravljanje naj temelji na transparentnih nacionalnih regulatorjih, spodbudah, odgovornostih, razvite naj bodo strateške in taktične usmeritve za zdravstveni sistem v državi, ki niso odvisne od aktualne politike. Financiranje zdravstva naj zagotavlja takšne vire za zdravstveni sistem, da se na osnovi analiz zdravstvenih potreb načrtujejo zdravstvene storitve. Za zdravje državljank in državljanov bomo morali nameniti več BDP, ob tem pa posodobiti zdravstveni sistem iz organizacijskega, stroškovnega in vsebinskega vidika. Slovenija mora slediti smernicam in praksam razvitih držav na področju usposobljenosti managerjev v zdravstvu. Državljani Slovenije morajo imeti enak dostop do vseh oblik zdravstvene obravnave. Čakalne vrste naj bodo usklajene s smernicami za dopustne čase čakanj, enoten sistem naročanja naj bo odgovor na nedopustne razlike v doseženih cenah za zdravila in zdravstvene materiale. Za vse navedeno je nujen dialog o strategiji razvoja zdravstva, kadrovski in finančni politiki v zdravstvu tako na nivoju strokovnjakov, kot zdravstvenih managerjev, ki bo odgovorila na izzive, ki so pred nami. Kot član koalicije zagotavljam, da bo naslednja štiri leta zdravstvo vsekakor prioriteta.«
»Slovenski zdravstveni sistem je trenutno bolnik. Potrebno je poudariti, da je bil slovenski zdravstveni sistem včasih zelo dober, z leti pa postaja čedalje slabši. Težava je bila sprejeta novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je povzročila razkrajanje zdravstvenega sistema. Smo na poti, ko je potrebna natančna diagnoza in določitev prave terapije. Pri tem pa na Ministrstvu za zdravje računamo na podporo državnega zbora in strank v koaliciji. Iščemo rešitve, ki bodo optimalne za pacienta, zanje pa potrebujemo konsenz,« je poudarila asist. mag. Pia Vračko, dr. med., generalna sekretarka na Ministrstvu za zdravje.
Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva je spregovoril o izpostavljenih temah 155. redne letne skupščine Slovenskega zdravniškega društva: »Veseli me, da se bomo v okviru letošnje strokovne teme posvetili pripravi strokovnih smernic in priporočil ter njihovemu vplivu na vsakdanje delo zdravnikov in zobozdravnikov. Stanovska tema letošnjega srečanja pa bo posvečena vplivu noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dela, s katero želimo javnost, predvsem pa oblikovalce zdravstvene politike, opozoriti, da so zadnje novele zakonov s področja zdravstva po mnenju stroke potrebne dopolnitev ter ogrožajo varnost našega dela. Pomembno je, da stroka nenehno opozarja na problematiko znotraj zdravstvenega sistema in tako vpliva na prioritete v zdravstvu.«
»Zdravniške organizacije se redno srečujemo in smo zelo povezane, ko gre za uveljavljanje skupnih interesov v javnosti. Še vedno pa se v javnosti premalo govori o našem dobrem prispevku k zdravstvu in uspehih, poudarja in ponavlja pa se negativne informacije. Tudi na tem področju potrebujemo pomoč Ministrstva za zdravje,« je poudarila dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in dodala: »Zakonodaja, sprejeta rokohitrsko v prejšnjem mandatu, povzroča težave, kar smo zdravniki napovedali, zdaj pa občutimo na svoji koži tako zdravniki kot pacienti. Smo pa dobili možnost za sistemski nadzor, ki naj bi odkrival napake v sistemu, in zato – nekoliko paradoksalno – deloval povezovalno. Upam, da zato v prihodnje ne bomo več govorili o krivdi posameznega zdravnika, temveč o opravljeni presoji postopkov zdravljenja in ugotovljenih nepravilnostih.«
