Zdravniška zbornica Slovenije je 13. septembra 2018, v sodelovanju s časopisno hišo Večer objavila javni natečaj za Medicinski dosežek leta pomurske regije po izboru strokovne komisije zdravnikov.
Za projekt smo se odločili, ker smo prepričani, da je v zdravstvu mnogo dobrih, srčnih in srečnih zgodb – in prav toliko dobrih in srčnih zdravnikov, zdravnic in zdravstvenih delavcev, ki skrbijo za nas, ter da se dogajajo izjemne stvari, a da javnost o njih premalo ve. Če ima kdo moč širiti dobro zgodbo, jo ima prav medij. In kot medij smo želeli bralcem in bralkam Vestnika dati priložnost, da se svojim družinskim zdravnikom, pediatrom, ginekologom in zobozdravnikom zahvalijo tako, da zanje glasujejo.
Projekt je aktivno stekel že v začetku septembra. Zdravniška zbornica Slovenije je v okviru projekta Pomurski zdravnik objavila natečaj za medicinski dosežek pomurske regije. Do izteka roka, to je do 10. oktobra 2018 ob polnoči, je na natečaj prispelo sedem prijav medicinskih dosežkov iz različnih medicinskih specialnosti: kardiologije, oftalmologije, endokrinologije, diabetesa in zobozdravstvene preventive, ena pa tudi s področja kakovosti v bolnišničnem zdravstvu. Prijave so prišle tako iz bolnišnic kot zdravstvenih domov. Strokovna komisija zdravniške zbornice je vse prejete vloge ocenjevala po vnaprej določenih kriterijih, objavljenih že v natečaju.
Za naziv medicinski dosežek leta pomurske regije so se potegovali:
1. Medresorsko sodelovanje v izvajanju zobozdravstvene preventive in izvajanje sanacije zobovja za otroke v splošni anesteziji
Boris Egić, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva,
ZD Murska Sobota, Specialistična ambulanta za otroško in preventivno zobozdravstvo (v timu z Zobozdravstveno vzgojo in preventivo)
Obrazložitev:
Specialistična ambulanta za otroško in preventivno zobozdravstvo je uspešno povezala štiri zdravstvene domove v celotni regiji, vse izvajalce zobozdravstvene preventive in vzgoje, aktivirala pediatre in patronažno službo s ciljem, da se otroke v prvem letu starosti napoti na prvi zobozdravstveni pregled.
V specialistični ambulanti zbirajo podatke s sistematskih pregledov predšolskih in šolskih otrok, podatke obdelujejo in pošiljajo na NIJZ. Poleg tega pa kot tretji v Sloveniji izvajajo sanacijo zobovja v splošni anesteziji, s čimer so skrajšali čakalne dobe in olajšali pacientom dostop do te storitve. Posebno pozornost posvečajo tudi ranljivi (romski) skupini in madžarski manjšini.
2. Uvajanje sistema vodenja kakovosti za izboljševanje kakovosti in varnosti storitev v Splošni bolnišnici Murska Sobota
Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med. spec., strokovni direktor SB Murska Sobota
Mag. Zdenka Gomboc, prof. zdr. vzg., koordinatorka sistema vodenja kakovosti, SB Murska Sobota
Obrazložitev:
Zaposleni v bolnišnici so že pred leti prepoznali pomen razvoja kakovosti in varnosti. O tem pričajo številne aktivnosti z uvajanjem sistema vodenja kakovosti v skladu z mednarodnimi zahtevami standarda ISO 9001: 2015 in akreditacijskim standardom za zdravstvene organizacije AAC. Ugotavljajo, da jim sistem vodenja kakovosti omogoča celovito obvladovanje procesov na različnih področjih.
Kot primer dobrega sodelovanja navajajo notranje presoje, kjer aktivno sodelujejo vsi predstojniki, glavne medicinske sestre in vodje služb, rezultati pa so vidni tudi v deležu izvedenih ukrepov iz notranjih presoj sistema vodenja kakovosti, ki z leti narašča. Tako so v letu 2015 beležili 60 % izvedbo ukrepov, v letu 2016 73 %, v letu 2017 pa že 74 %.
3. Program implantacije stalnih srčnih spodbujevalnikov
Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med.
SB Murska Sobota, Odsek za kardiologijo, Interni oddelek
Obrazložitev:
Program rednih implantacij stalnih srčnih spodbujevalnikov in spremljanj v ambulanti je novost v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Na ta način bolnikom omogočijo celoten diagnostični, terapevtski in kontrolni postopek v ustanovi, ki je najbližja njihovemu kraju bivanja. Obravnavo bolnika združijo v domeno specialista kardiologije, kar je povezano z ustrezno indikacijo za implantacijo, pravilno izbiro srčnega spodbujevalnika in nastavitvijo parametrov spodbujanja ob sami implantaciji ter ambulantnem spremljanju. Bolnikom tako sedaj ni več treba opravljati implantacij in ambulantnih kontrol v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kar pomeni pomemben časovni prihranek tako za bolnike kot tudi za njihove spremljevalce.
4. Priporočila o celostni obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 v Pomurju
Zorancho Trpkovski, dr. med., spec., s sodelavci
SB Murska Sobota, Delovna skupina zdravnikov, medicinskih sester in lekarnarjev iz Splošne bolnišnice Murska Sobota in zdravstvenih domov Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava
Obrazložitev:
Večdisciplinarni tim zdravnikov in sester s pomočjo lokalnih lekarnarjev želi izboljšati obravnavo ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 v Pomurju: izboljšati izide zdravljenja, dvigniti zdravstvene kazalnike in racionalizirati obravnavo.
Novost in posebnost je v izdelavi lokalnih priporočil za celostno oskrbo ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2, ki je prirejena demografskim, kadrovskim in splošnim zdravstvenim kazalnikom Pomurja. Pri kronični bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2 (SB2), je najpomembnejše redno spremljanje bolnika. S spremljanjem in pravilnimi intervencijami je moč preprečiti srčno-žilne in druge zaplete, katerih oskrba je draga, zamudna in zelo poslabša izide zdravljenja.
Oskrba ljudi s SB2 je v Pomurju zelo razdrobljena med različne službe. Ker so kadrovsko podhranjene in en zdravnik skrbi za več bolnikov kot drugje, so mednarodne in slovenske strokovne smernice ter priporočila za optimalno obravnavo prilagodili razmeram na terenu. Z obravnavo, ki bo podprta tudi z enotnim informacijskim sistemom, bodo izboljšali zdaj neenotno obravnavo, slabšo dostopnost in preprečili »izgubo« ljudi s SB2 in njenimi zapleti v sistemu.
5. Zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja pri prebivalcih mesta Murska Sobota
Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., doc. dr. Jerneja Farkaš - Lainščak, dr. med., spec. javnega zdravja,
Splošna bolnišnica Murska Sobota, Odsek za kardiologijo internega oddelka in Pedagoška in znanstveno-raziskovalna dejavnost
Obrazložitev:
Kot prvi v Sloveniji so v Splošni bolnišnici Murska Sobota z namenom zgodnjega odkrivanja srčnega popuščanja povabili na presejalni pregled reprezentativen naključni vzorec prebivalcev mesta Murska Sobota, starih 55 let in več. Opravili so 1724 presejalnih in 927 diagnostičnih pregledov ter ugotovili, da ima 11,4 % prebivalcev mesta Murska Sobota, starejših od 55 let, srčno popuščanje – kar je vsaj dvakrat več, kot so pokazale dosedanje raziskave v Evropi (4,4 %).
Pomembno je, da s tovrstnim presejalnim programom bolnike odkrijejo v zgodnji fazi bolezni ter jim uvedejo ustrezno zdravljenje. S tem preprečujejo hospitalizacije ali celo smrt kot prvo manifestacijo srčnega popuščanja. Poleg tega pa presejanje z natriuretičnimi peptidi zniža celokupne stroške obravnave in zmanjša neustrezne napotitve oseb na specialistične preiskave.
6. Vpliv nosečnosti in gestacijskega diabetesa na oči
Asist. Satar Baghrizabehi, dr. med., spec. oft., predstojnik Očesnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota
Obrazložitev:
Pri nosečnicah z velikim tveganjem za pojav nosečniške sladkorne bolezni (NSB) – s ciljem zgodnjega odkrivanja in prepoznavanja dejavnikov tveganja, ki bi lahko vplivali na oči, na rast ploda in sam porod ter tudi v poporodnem obdobju – so v sodelovanju z ginekologi in diabetologi Pomurja v omenjenem obdobju začeli z regionalnim univerzalnim presejalnim programom za odkrivanje NSB. Vključili so (skupine) 150 preiskovank; nosečnice v starosti od 18 do 40 let.
Pri vseh preiskovankah je bil opravljen natančen oftalmološki pregled z določitvijo vidne ostrine brez in z refrakcijo. Navedene preiskave so opravili prvič med 8. in 12. tednom, drugič med 24. in 28. tednom in tretjič 1 mesec pred porodom.
Ugotovili so, da nosečnice različno doživijo stres ob diagnozi NSB in različno dojemajo pomen dejavnikov tveganja v nosečnosti. Diagnoza sladkorne bolezni med nosečnostjo je običajno nepričakovana in lahko okrepi negativne izkušnje, s čimer spremeni način zaznavanja obdobja nosečnosti. Ob tem lahko na kakovost življenja pri nosečnicah s sladkorno boleznijo vplivajo skrbi glede njihovega zdravja in otrokovega stanja ter občutek, da so izgubile nadzor nad svojim zdravjem.
7. Projekt »Rešujmo življenja – vsaka sekunda šteje!«
Manja Budja, dr. med., Tilen Majerič, zdravstveni tehnik, Zdravstveni dom Ljutomer
Obrazložitev:
S projektom je ustvarjena mreža javno dostopnih zunanjih defibrilatorjev (v nadaljevanju AED) na območju občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, ki imajo skupaj 20.000 prebivalcev in pokrivajo območje, veliko 175 km², ki ga za primere nujnih stanj v celoti pokriva Zdravstveni dom Ljutomer. Mreža javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev na področju ZD Ljutomer danes šteje 19 naprav.
Plan projekta v letu 2019 je uvajanje prvih posredovalcev z namenom ustreznega ukrepanja. Prvi posredovalci, med katere bodo vključili gasilce ter druge prostovoljce, se bodo odzvali na poziv dispečerske službe. Na kraju dogodka bodo pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči in bodo v krajšem času ter učinkovito nudili temeljne postopke oživljanja, skrajšali čas prve defibrilacije in s tem izboljšali preživetje.
