Bodoči zdravniki lahko te dni na kariernem kongresu z naslovom Kam po študiju na medicinski fakulteti? dobijo informacije o tem, kaj jih čaka po študiju.
Karierni kongres, ki ga pripravljajo Medicinska fakulteta, Zdravniška zbornica Slovenije in Karierni centri Univerze v Ljubljani, bo potekal do 30. marca. Osrednji del je bil v soboto, 23. marca 2019, in se bo nadaljeval prihodnjo soboto, ko se kongres tudi zaključi. Skupaj bo na obeh velikih dogodkih predstavljenih 44 medicinskih specializacij in šest specializacij dentalne medicine.
V soboto se je kongresa udeležilo okoli 600 študentov medicine in dentalne medicine. To soboto jih organizatorji pričakujemo še okoli 400.
Udeležencem so na voljo tudi splošne informacije o sekundariatu, pripravništvu v dentalni medicini, specializacijah, standardiziranem mnenju, doktorskem študiju ter drugih kariernih možnostih in postopkih, s katerimi morajo biti diplomanti medicinske fakultete seznanjeni.
Osrednji poudarek kongresa je predvsem vprašanje, kako študente medicine navdušiti za družinsko medicino, kjer zdravnikov primanjkuje. Kot je s sobotnega osrednjega dogodka, ki se ga je udeležilo okoli 600 bodočih zdravnikov in zobozdravnikov, poročala Slovenska tiskovna agencija (STA), je predsednik študentskega sveta medicinske fakultete Klemen Petek prepričan, da je razlogov za osip zanimanja za družinsko medicino več.
»Na prvem mestu je preobremenjenost, saj imajo družinski zdravniki pogosto po 2000 in več pacientov. Delo je torej naporno, hkrati v Sloveniji velja obveza dežuranja, kar pomeni, da morajo še dežurati poleg vsega, tu je še specializacija oziroma dojemanje specializacije, ki je veljala za 'manj vredno' proti katerikoli drugi,« je povedal Petek.
Meni pa, da se je v zadnjem času pogled na družinsko medicino vendarle bistveno spremenil in »da se razume, da so družinski zdravniki najpomembnejši del v zdravstvenem sistemu«.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnik, ki je nagovorila udeležence dogodka v veliki Modri dvorani zbornice, pa je opozorila na razkorak med izobraževanjem s področja družinske medicine, ki daje navdušujočo sliko, in realnostjo v ambulantah, kjer bodoči zdravniki opravljajo specializacijo. »Tam vidijo preobremenjenost zdravnikov, nesmiselne administrativne obremenitve in tudi to, da smo pri pacientovih pravicah morda šli predaleč in jim ponudili stvari, ki so neuresničljive, pa so zapisane v zakonu,« je za STA ocenila dr. Zdenka Čebašek - Travnik.
