Zdravniška zbornica Slovenije je prvo obvestilo NIJZ o novem koronavirusu 2019-nCoV na podlagi zaprosila PR-službe NIJZ objavila 30. januarja (na spletni strani in tudi v biltenu, ki ga prejemate vsi člani). Prva navodila NIJZ so bila zelo splošna.
Nato smo lahko spremljali prizadevanja odgovornih politikov za uspešno in srečno vrnitev šestih Slovencev s križarke Diamond Princess. 18. februarja so pristojni v Odboru za zdravstvo DZ na nujni seji zagotavljali, da je Slovenija dobro pripravljena na novi koronavirus.
Sredi šolskih počitnic, 21. februarja, je odjeknila vest o prvi smrtni žrtvi v Italiji in do konca vikenda so se zvrstile še novice o izolaciji 11 mest v severni Italiji ter številnih odpovedih množičnih prireditev, tudi beneškega karnevala. Virus je tako dobesedno stal pred vrati v Slovenijo.
Med zdravniki na primarni ravni pa je završalo. Že čez vikend so od članov začela prihajati resna opozorila, predvsem s primarne ravni, da jih država ni pripravila na epidemijo koronavirusa, da ni navodil, da ni zaščitne opreme. Zato je zbornica 24. februarja 2020 ob 8. uri zjutraj na MZ in NIJZ posredovala osem vprašanj in prosila za odgovor do 12. ure. Ker s strani naslovljenih ni bilo nobenega odgovora, smo se odločili za javno objavo vprašanj.
Bolj kot je zbornica poskušala ta sporočila dobronamerno predati ministrstvu in NIJZ, bolj so odgovorni javnosti sporočali, da sejemo strah »in da naj s tem nemudoma prenehamo« (besede ministra Aleša Šabedra).
Pika na i je bil nastop sociologa Sama Uhana minuli petek na POP TV >>>, ko je dejal, da tokrat niso zatajili mediji ali politika, temveč Zdravniška zbornica Slovenije, ki je s svojim delovanjem povzročala zmedo. Dejal je še, da virus tudi v Sloveniji bolj slabo poznamo, »a od zbornice nikoli ne bi pričakoval, da svoje dvome, strahove in nesposobnost razkriva javnosti«. In še: »Gre za tipičen primer nekompetentne reakcije in nesposobnost upravljanja krizne situacije.«
Najprej naj pojasnimo, sociolog Samo Uhan je (čisto slučajno tudi) mož Lucije Mak Uhan, ki je vodja kabineta ministra Šabedra. Glede na razvoj dogodkov in kasnejše ukrepe, ki so jih odgovorni vendarle sprejeli, so bila opozorila zbornice in tistih zdravnikov, ki so (ste) se bili minuli teden pripravljeni izpostaviti ter MZ in NIJZ povedati, kakšno je stanje na terenu, povsem na mestu.
Res pa je, da bi stvari stekle veliko hitreje, če bi vse strani stopile skupaj že prvi dan (30. januarja 2020) ter si izkazale medsebojno zaupanje in spoštovanje. Na žalost se je tudi pri koronavirusu, kot že mnogokrat prej, pokazalo, da če ni dialoga, izgubimo precej dragocenega časa in porabimo preveč energije za prepričevanje, da bi na koncu počasi prišli do uporabnih rešitev. A najprej se moramo poslušati in slišati.
Ja, res je, krizno situacijo bi lahko upravljali tudi tako, da bi rekli, da zbornica nima nič s tem, če nam člani sporočajo, da ukrepi niso pravi. Saj zbornica v resnici nima pooblastil za krizno upravljanje v primeru grozeče epidemije. Sociolog Samo Uhan nas v tem primeru ne bi mogel javno označevati za nekompetentne in nesposobne.
Mi pa smo v službi naših članov in nam gre predvsem za dobro opravljanje dela za zdravje ljudi. In če se ne bi javno oglašali in dosegli zmanjšanja števila vstopnih točk, bi pacienti s simptomi koronavirusa lahko pomoč iskali na 55 ali še več točkah, zaščitna oprema pa bi bila še vedno v blagovnih rezervah.
Zdravniška zbornica Slovenije
