Sporočilo za javnost
Ljubljana, 1. oktober 2020. Od danes naprej so na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije na voljo informativne zgibanke in videi, ki nas prebivalce v vseh življenjskih obdobjih nagovarjajo k večji skrbi za ustno zdravje. Gradiva so dostopna tukaj https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/ustno-zdravje. Aktivnosti pa tečejo tudi na FB-strani https://www.facebook.com/ustnozdravje/.
»Ustne bolezni so globalno velik problem. Za njimi boleha 3,5 milijarde ljudi. Nezdravljene imajo resne zdravstvene in ekonomske učinke ter zmanjšujejo kvaliteto življenja. Povzročajo dodatno ekonomsko breme družinam in zdravstvenemu sistemu,« je na novinarski konferenci o izzivih Slovenije pri ustnem zdravju in ob začetku preventivne akcije za boljše ustno zdravje poudaril Krunoslav Pavlović, predsednik Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije.
Pojasnil je, da se je prav zato Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije v preteklem letu odločil, da je treba dvigniti zavedanje prebivalcev o pomenu ustnega zdravja in tako tudi izboljšati zdravstveno pismenost na tem področju.
Vsa gradiva, ki so že dostopna na spletni strani, so nastala v sodelovanju posebne strokovne skupine zobozdravnikov Zdravniške zbornice Slovenije ter Stomatološke sekcije in Sekcije pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentov dentalne medicine.
Začetek akcije je bil sicer predviden ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 20. marca, a je bil zaradi razmer, povezanih z COVID-19 spomladi, prestavljen na jesenski čas.
Predšolski otroki
Dr. Rok Kosem, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva, vodja Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo, Stomatološka klinika, UKC Ljubljana: »Odločili smo se, da zaobljube za predšolske otroke položimo v usta tistim deležnikom, ki so za to obdobje najbolj pomembni. Vključili smo starše, druge svojce, politične odločevalce in zobozdravnike.
Oblikovali smo naslednje zaobljube:
- Starši: Otroku bom dvakrat dnevno natančno poščetkal zobe in pri tem uporabil primerno količino zobne paste z ustrezno koncentracijo fluoridov.
Zobe je treba ščetkati z ustrezno zobno ščetko in pasto od prvega mlečnega zoba dalje. Do dopolnjenega 2. leta starosti se uporabi za približno riževo zrno zobne paste, od 2. leta dalje pa za grahovo zrno.
- Drugi svojci: Otroku do drugega leta starosti ne bom dajal hrane in pijače s prostimi sladkorji, pa tudi kasneje bom to zelo omejeval.
Opozarjam, da so naravni sladkorji prisotni le v sadju in zelenjavi ter mleku in mlečnih izdelkih, vse ostalo so prosti sladkorji. V prvih dveh letih življenja zato predlagam, da se proste sladkorje popolnoma odstrani, nato pa omejuje. Ker se začenja teden dojenja, dodajam še, da je mlečni sladkor zaželen in dojenje spodbujamo tudi z vidika ustnega zdravja. Če ponazorim – otroci v starosti od 4 do 7 let naj ne bi zaužili več kot 18–20 g sladkorja na dan, kar pomeni do 5 čajnih žlic; v pollitrski steklenici sadnega soka je tudi do 22 čajnih žlic sladkorja.
- Politični odločevalci: S strokovnjaki bom sodeloval pri vzpostaviti učinkovitega sistema za ohranjanje ustnega zdravja otrok.
Pomembna je shematska ureditev skrbi za ustno zdravje – ta pa se začne že v predporodnem obdobju. Marsikje šole za starše vključujejo znanje o skrbi za ustno zdravje in s tem se postavi dober temelj za ohranjanje ustnega zdravja.
- Zobozdravnik: O kariesu zgodnjega otroštva bom ozaveščal starše in skrbnike otrok, kolege zobozdravnike in pediatre, medicinske sestre in druge zdravstvene delavce ter vse, ki bi jih to moralo zanimati.
Karies zgodnjega otroštva je naš osnovni 'problem'. V tem obdobju imamo priložnost, da pripravimo dobre temelje za dobro ustno zdravje in njemu prijazne navade.«
Priporočila in zaobljube za šolarje
Vesna Banko, dr. dent. med., Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva:
»Covid-19 nam vsem še vedno meša štrene. V obravnavi je v ambulantah manj otrok, zato si želim, da bodo otroci še bolj upoštevali, kar smo jim leta dolgo ponavljali. Tudi naše Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki je uspešno potekalo med slovenskimi osnovnošolci 37 let, je po odločitvi NIJZ začasno v karanteni. Upamo, da premor ne bo slabo vplival na utečeno delo.
Kot zobozdravnica šolarjev ponavljam naša stališča in priporočila, ki smo jih pripravili v obliki zaobljub:
»1. Zobe bom pravilno in temeljito ščetkal.« – Pri tem bi rada dodala, da je pomembno menjati zobno ščetko na 2–3 mesece in izbrati zobno pasto s primerno koncentracijo fluoridov. Tudi zobna nitka je nepogrešljivi del pravilne ustne higiene.
»2. Staršem bom dovolil, da mi pomagajo pri čiščenju zob.« – Otroci so motorično manj spretni in je priporočljivo, da jim starši pomagajo pri vzdrževanju ustne higiene.
»3. Zobno ambulanto bom obiskoval, tudi kadar ne bom imel težav.«
»4. Omejil bom sladkarije in sladke pijače.« – Najboljša izbira pijače je voda iz pipe, kajti vemo, da je zdrava, stalno sveža in dokazano tudi cenejša kot voda v plastenkah.
»5. Ne bom brezglavo divjal, da si ne poškodujem zob.« – V svoji ambulanti se pogostokrat srečam s poškodbami zob, ki so vzrok norenja in pretiranega skakanja. Svetovala bi, da se športov lotevamo z odgovornostjo in previdnostjo, ter toplo priporočam uporabo ščitnikov za zobe.«
Problematika ustne higiene in preventive pri mladostnikih
Miha Predovnik, absolvent dentalne medicine, MF UL, in predsednik Društva za mednarodno dejavnost študentov stomatologije:
»Študentje smo se posvetili problematiki
ustne higiene in preventive pri mladostnikih. Prav ta prestop iz otroštva v mladost je zelo ključen čas. To je čas, v katerem postane posameznik vedno bolj samostojen in vedno manj odvisen od staršev.
In ključno je, da prevzame odgovornost za svoje zdravje, kamor spada tudi ustna higiena in skrb za zobe.
Ena izmed tem, ki smo ji posvetili pozornost, je preseljevanje študentov v študentske domove in stanovanja v kraju šolanja, stran od doma. Izvedli smo kratko anketo med študenti in ugotovili, da kar 58 % vprašanih izbranega zobozdravnika nima v kraju šolanja, temveč so ga obdržali v domačem okolju. Na vprašanje, ali so imeli zaradi tega kdaj težave z rednim obiskovanjem zobozdravnika, naročanjem na pregled ali pridobivanjem napotnice, pa jih je 45 % odgovorilo z da. Vprašali smo jih še, ali mislijo, da bi bilo za njih bolje, če bi si zobozdravnika uredili v kraju šolanja. S tem se je strinjalo 76 % vprašanih.
V zgibanki smo izpostavili še nekaj problematik, npr. vpliv utrujenosti na kakovost ustne higiene. To je tematika, ki sicer zadeva vse starostne skupine. Vemo, da si zobe, ko smo zaspani, umijemo slabše kot takrat, ko imamo dovolj energije. Študentje pa smo pogosto utrujeni zaradi učenja dolgo v noč. Prav zato študente v zgibanki in videu spodbujamo, da nikoli ne smejo biti preveč utrujeni za umivanje zob pred spanjem.
Prav tako je pomembno, da zaradi čustev, zaradi katerih se lahko zgodi, da zanemarimo stvari, ki so nam drugače samoumevne, ne zapostavimo svojega zdravja.
In še eno zelo zelo pomembno sporočilo bi želel izpostaviti danes – dejstvo je, da skoraj ni osebe, ki zob ne bi kdaj uporabila za opravilo, kateremu niso namenjeni. Slabe navade in razvade, ki jih razvijemo v mladosti, pa pogosto nesemo s seboj tudi v kasnejša starostna obdobja. Zobje niso orodje, odpirač, niso škarjice za nohte in niso namenjeni trganju lepilnega traku. Vse izmed naštetega ima lahko trajne posledice za naše zobe.«
Hiperinformiranost in kdo je tisti, ki naj mi svetuje – prodajalec ali zobozdravnik
Matej Praprotnik, dr. dent. med., član Odbora za zobozdravstvo, Zdravniška zbornica Slovenije: »Živimo v dobi, v kateri v nasprotju s preteklostjo prevladuje hiperinformiranost. V poplavi informacij pa je pogosto na žalost težko izluščiti tiste, ki so prave ali za nas ustrezne. Vprašanje, ki si ga moramo vedno postaviti, je, ali je to, kar poslušam v medijih, res informiranje ali je reklama in kdo je tisti, ki naj mi svetuje – prodajalec ali zobozdravnik. Med slednjima je namreč velika razlika.
Zobozdravstvo je prešlo, predvsem zaradi pritiskov iz tujine, iz časov, ko oglasi niso obstajali, v čas, ko so ti postali tako prepričljivi, da so se pričakovanja ljudi močno spremenila. Tehnologija in nove metode zdravljenja nam omogočajo veliko paleto rešitev, še vedno pa se srečamo z ne bleščečo realnostjo, ki nam jo postreže lastno zdravje in možnosti celjenja. Zato pozivamo k zmernosti, ki mora obstajati tudi v zobozdravstvu. Zmernosti se moramo zavedati tudi zobozdravniki. Najboljša rešitev, ki obstaja, ni nujno najboljša rešitev za vas. Informiranje zamenjujemo za reklamo in ta daje pri ljudeh prepogosto občutek, da je vse mogoče in da ni ovir pri popravljanju lastnega telesa. Vendar ovire in meje obstajajo in do teh je treba gojiti dolžno spoštovanje.
Srednja in starejša populacija je tisti del družbe, kjer ustno zdravje in ohranitev vseh zob v mladosti še nista bila pretirano poudarjena kot vrednota. Posledično so to ljudje z večjim številom izgubljenih zob in najbolj izpostavljeni rešitvam sodobnega zobozdravstva. V javnosti je veliko reklam na področju implantatov, a zelo malo informiranja o njihovem vzdrževanju in zapletih. Implantati so odlična rešitev sodobnega zobozdravstva, a niso za vsaka usta, niso za vsako ceno in niso doživljenjski, če jim bomo še naprej posvečali enako (malo) pozornosti, kot smo je namenjali tistim lastnim – izgubljenim zobem.
Pomembno je poudariti, da je za dobro ustno zdravje potrebno korektno sodelovanje z zobozdravnikom, zaupanje v znanje in tehnologijo, a najpomembnejša je odgovornost do svojih zob z ustrezno higieno in doslednim upoštevanjem navodil vašega zobozdravnika.
Pozivamo ljudi, da naj bodo kritični do senzacionalističnega reklamiranja in iskanja hitrih rešitev na račun lastnega zdravja. Zobje rabijo vašo pozornost vsak dan, vse dni v letu, in to je edina stvar, ki je doživljenjska, implantati pa niso namenjeni nadomeščanje ZOB ampak nadomeščanju IZGUBLJENIH zob.«
Starejši, slepi in slabovidni spadajo v skupino z večjim tveganjem za bolezni zob
Prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva: »Starejši, slepi in slabovidni spadajo v skupino ljudi z večjim tveganjem za bolezni zob in ustne votline zaradi slabše ročne spretnosti, motnje vida, kar vodi v slabo ustno higieno, zaradi nezdravih prehranskih navad, pridruženih bolezni in uporabe veliko zdravil ter nerednega obiskovanja zobozdravnika.
Za zagotovitev dostopa do zobozdravstvenih storitev in ohranjanje ustnega zdravja je potrebna ozaveščenost in sodelovanje vseh udeleženih – pacientov, zobozdravstvenih delavcev, svojcev in negovalnega osebja. Dobro ustno zdravje zagotavlja kvalitetno življenje, od žvečenja, požiranja, govora, prehrane, pozitivne samopodobe, dobre komunikacije in druženja ter odsotnost akutnih in kroničnih bolečin, zato se je vredno potruditi.«
Izzivi za ohranitev dobrega ustnega zdravja
Prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., je podala še tri pomembne napotke:
Ustna higijena: Gibalno oviranim, slepim, slabovidnim in starejšim osebam priporočamo uporabo električne zobne ščetke, ki bo poskrbela za natančnejše čiščenje zob. Osebam, ki svoje zobe težko čistijo, naj pomagajo svojci ali negovalno osebje – preverijo naj, ali so zobje ustrezno očiščeni, in po potrebi pomagajo pri samem ščetkanju.
Suha usta: Zaradi pridruženih sistemskih bolezni in uporabe nekaterih zdravil, kajenja in uživanja alkohola lahko pride do pomanjkanja sline oz. suhih ust. Zato je pomembno skrbeti za vlažnost ustne votline z rednimi požirki vode, žvečenjem žvečilk ali bombonov brez sladkorja, uporabo ustnih vodic brez alkohola, ustnih pršil, gelov ali z umetno slino.
Redni pregledi pri zobozdravniku: Za starejše in slabovidne je dostop do zobozdravnika pogosto otežen. Pa vendar je potrebno za to poskrbeti ne glede na to, ali so prisotne težave ali ne, ali so brezzobi ali ne. Zobozdravnik je v velikem številu primerov tudi prvi, ki opazi potencialne patološke spremembe v ustni votlini in pacienta napoti na nadaljnjo obravnavo.
Preventiva je izjemnega pomena
Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik Odbora za zobozdravstvo: »Globalne potrebe po obravnavi ustnih bolezni bistveno presegajo trenutne modele zobozdravstvenih sistemov in politik preventive na tem področju. Ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi. Pri odločitvah v zdravstvenih strategijah, zdravstvenih politikah in tudi v zdravstvenih sistemih kot takih je ustno zdravje in tudi zobozdravstvo kot poklic pogosto izpuščeno.
V času epidemije smo se o virusu veliko naučili, naučili smo se veliko o delovanju zobozdravstvenega sistema, ki je bil krhek že pred tem. Ključna dejavnost, ki je pešala, je bila preventiva, zato smo se odločili, da projekt promocije ustnega zdravja zaženemo sedaj, ko smo na pragu drugega vala. Tako opozarjamo na osebno odgovornost vsakega posameznika med nami do ustnega zdravja in tega, kaj lahko naredimo sami za svoje ustno zdravje ter preprečimo večje zaplete.«
