Obveščamo vas, da smo Ministrstvo za zdravje opozorili, da je Odredba o začasnih ukrepih na področju izvajanja specializacij in sekundariata v času obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 145/29), ki jo je 13. 10. 2020 izdal minister za zdravje, veljati pa je pričela 17. 10. 2020, naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, polna pravnih pomanjkljivosti in praktično neizvršljiva in s tem tudi neuporabna za razporejanje zdravnikov na usposabljanju (specializantov in sekundarijev).
Pojasnilo, ki ga je o vsebini odredbe pripravila Zdravniška zbornica Slovenije, lahko preberete v nadaljevanju.
»ZADEVA: Opredelitev do določil ODREDBE o začasnih ukrepih na področju izvajanja specializacij in sekundariata v času obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19
Spoštovani,
kljub večtedenskim in večkratnim prošnjam po informacijah o predvidenih ukrepih za obvladovanje in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki se nanašajo na zdravnike na usposabljanju (specializanti in sekundariji) in našim ponudbam za sodelovanje pri njihovi pripravi z razočaranjem ugotavljamo, da ste nam posredovali odredbo, ki je bila že objavljena v Uradnem listu RS. Na vsebino odredbe podajamo sledeče pripombe:
K 2. členu: vsebina tega člena je sama s seboj v nasprotju. Iz prvega in drugega odstavka tega člena namreč izhaja, da naj bi se program specializacije in sekundariat prilagodil, kar pomeni, da naj bi ti dve usposabljanji še vedno potekali, vendar prilagojeno. Dalje pa je iz tretjega in četrtega odstavka moč razbrati, da navedena prilagoditev programa lahko vodi tudi v »opravljanje dela, ki po vsebini ni več ustrezno programu specializacije oziroma sekundariatu«. Zato na tem mestu ministrstvo prosimo za jasno opredelitev, ali gre za prilagoditev programa usposabljanja in torej usposabljanje še vedno poteka, ali pa gre za prekinitev usposabljanja, saj le-ta lahko vodi v podaljšanje usposabljanja.
K 2. členu opozarjamo tudi, da je predvidena prilagoditev programa specializacije oziroma sekundariata, ki naj bi potekala v dogovoru z zbornico in mentorjem, za vsakega posameznega specializanta oziroma sekundarija, v praksi neizvedljiva. Navedeno namreč predstavlja sproženje več kot 2000 postopkov sprememb programov usposabljanj naenkrat, poleg tega pa zahteva tudi enako število aktivnih predlogov s strani mentorjev, za vsakega posameznega specializanta in sekundarija. Mimogrede pripominjamo še, da terminologija drugega odstavka navedenega člena kaže na nepoznavanje področja, ki se ga ureja, saj sekundariata ne nadzirajo neposredni mentorji. Ministrstvo pozivamo tudi k natančnejši opredelitvi vsebine dikcije, da naj se specializante in sekundarije »kar najbolj vključi v izvajanje zdravstvenih storitev, potrebnih za obvladovanje in preprečevanje širjenja COVID- 19«. Ob prvem valu epidemije COVID-19 smo namreč prejeli informacije, da so specializante in sekundarije matični delodajalci uporabili tudi za tako banalna dela, kot je razdeljevanje zaščitnih mask pred vhodom v ustanovo.
K 3. členu: vsebina tega člena je v nasprotju z 2. členom. V kolikor namreč velja, da naj usposabljanje še vedno poteka, vendar prilagojeno, ni jasno, kako naj bi to usposabljanje potekalo »prednostno pri svojem delodajalcu«. Ali to pomeni, da naj bi glavni mentor program usposabljanja prilagodil za potrebe delodajalca vsakega posameznega specializanta? Navedeno določilo ponovno kaže na nepoznavanje področja sekundariata in specializacij: sekundarij opravlja sekundariat pri svojem delodajalcu, specializant pa kroži v ustanovah, pooblaščenih za izvajanje posamezne specializacije. V številnih primerih delodajalec specializanta ni pooblaščen za izvajanje nobenega dela specializacije specializanta. To pomeni, da je napotilo, da naj se program specializacije prilagodi za potrebe delodajalca, neizvršljivo.
Nadalje je nesmiselno tudi določilo iz prvega odstavka tega člena, da naj bi se tak prilagojen program specializacije izvajal »pod nadzorom in odgovornostjo glavnega oziroma neposrednega mentorja, ki ga določi delodajalec«, saj delodajalci ne določajo glavnih mentorjev, siceršnji glavni mentorji, določeni s strani Zbornice, pa gotovo ne bodo želeli prevzeti odgovornosti za delo specializantov v nepooblaščenih ustanovah.
Želimo izpostaviti vsebinsko problematičnost rešitve, da naj bi imel delodajalec glavno besedo pri odločanju o tem, kje bo specializant opravljal delo, kar ponazarjamo s konkretnim primerom, do katerega je že prišlo pretekli teden: Dva manjša delodajalca sta tako iz kroženja na Infekcijski kliniki, UKC Ljubljana, vpoklicala na delo specializantki infektologije zaposleni pri njiju. Navedeno zagotovo ni cilj, ki ga minister želi doseči s predmetno odredbo; cilj odredbe bi moral biti, da se specializanti in sekundariji vključujejo v delo tam, kjer je potreba po njihovi strokovni pomoči največja, torej v tistih ustanovah, ki so najbolj izpostavljene v spopadanju s širjenjem nalezljive bolezni COVID-19.«
Na podlagi vsega zgoraj navedenega zbornica apelira na ministra za zdravje, da prekliče objavo predmetne odredbe in navedeno problematiko uredi na način, ki ne bo administrativno obremenil več kot tisoč glavnih in nadzornih mentorjev ter povzročil vsesplošne zmede in revolta med vsemi deležniki, ki sodelujejo pri obvladovanju in preprečevanju širjenja bolezni COVID-19.
Predsednica zbornice je o teh ugotovitvah obvestila državno sekretarko dr. Tino Bregant in direktorico Direktorata za zdravstveno varstvo mag. Marijo Magajne, obe sta izrazili pripravljenost, da se odredba v najkrajšem času spremeni tako, da jo bo mogoče uporabiti pri razporejanju specializantov in sekundarijev. Sestali naj bi se v ponedeljek.
Vse mlade zdravnike in vodstva zdravstvenih ustanov ponovno obveščamo, da smo minula dva tedna pristojne z ministrstva večkrat opozarjali na to, da bo treba pripraviti pravne podlage za prerazporeditve zdravnikov, ki so jim za usposabljanje bile izdane odločbe.
Čeprav smo ministrstvu ponudili pomoč pri sestavljanju odredbe, saj naša strokovna služba zelo dobro pozna področno zakonodajo, se doslej za to niso odločili. Namesto tega so pripravili in objavili zgoraj omenjeno odredbo. Žalosti nas tudi že večkrat potrjeno dejstvo, da odgovorni organi ignorirajo zbornična opozorila, kar privede do nepotrebnih zapletov. Želimo si, da bi vsaj v teh kriznih časih bili bolj pripravljeni za sodelovanje.
