Ljubljana, 9. december 2020. V Sloveniji letno odkrijemo nekaj več kot 100 bolnikov s ploščatoceličnim karcinomom ustne votline. Vendar pa na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana v letošnjem letu ugotavljajo za okoli 30 % zmanjšano število novoodkritih rakov, izpostavlja prim. Vojko Didanovič, dr. med., spec. maksilofacialne in oralne kirurgije, spec. otorinolaringolog, ki je vodja operativne dejavnosti na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana.
Prav zato se na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) ter v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana in zobozdravniki v decembru začenja akcija preventivnih pregledov ustne votline.
Kot je pojasnil Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo (OZB) in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije – bodo ti preventivni pregledi potekali v ZD Nova Gorica, ZD Ljubljana, ZD Novo mesto in ZD Murska Sobota. Pacienti, ki opažajo spremembe v ustih, se na pregled naročijo sami po telefonu ali elektronski pošti.
Asist. dr. Tadej Dovšak, dr. med., dr. dent. med., specialist maksilofacialne in oralne kirurgije s Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana, je povedal, da bolniki sami najpogosteje poiščejo zdravniško pomoč šele pri resnejših simptomih: bolečini, otekanju ustnega predela, težavah pri žvečenju in požiranju, krvavitvah, ki pa so žal znaki napredovalega raka.
Vse prebivalce je zato pozval, naj si vzamemo čas in pregledamo ustno votlino, saj lahko že sami opazimo morebitne spremembe. »Vsaka sprememba, ki izstopa iz sijoče sluznice, je potrebna pregleda,« je poudaril.
Prim. Vojko Didanovič je izpostavil, da je stopnja preživetja bolnikov z napredovalim rakom kljub napredku v diagnosticiranju in zdravljenju le okoli 60 %. Stopnja preživetja pri zgodaj odkritem raku pa je prav tako kot kakovost življenja po končanem zdravljenju bistveno boljša.
»Rak ustne votline ni bolezen, ki nastane z danes na jutri, ampak je posledica dejavnikov zadnjih let. Težava tega raka je, da ne dela težav, zato ga težje opazimo. Ker epidemija traja že celo leto, so lahko spremembe na sluznici v tem letu napredovale in ko enkrat napredujejo, napredujejo zelo hitro,« je opozoril prim. Didanovič. In pojasnil, da je v takšnih primerih potrebnega več zdravljenja, slabše pa so tudi možnosti preživetja.
Možnost ozdravitve pri tistih, ki pridejo k njim z rakom v začetni fazi, pa so zelo dobre, je še dodal.
Kdo so najbolj ogrožene skupine? Raka ustne votline imajo najpogosteje starejši od 55 let, ki že dalj časa kadijo in pijejo, kar sta dva glavna vzroka za nastanek sprememb v ustni votlini.
Prim. Vojko Didanovič je povedal še, da za razliko od nekaterih drugih rakov raka ustne votline odkrijemo zelo preprosto: »Natančno pregledamo ustno votlino, premaknemo in stisnemo jezik, pogledamo pod jezik. Zanima nas odstopanje od normalne ustne sluznice, ki je vlažna, rožnata, mehka, sijoča. Če kakor koli odstopa, je hrapava, temna, razpokana, je potreben pregled. Spremembe so lahko majhne in več let lahko traja, da se razvijejo v raka. Ljudje, ki imajo take spremembe, morajo na pregled.«
Krunoslav Pavlović je izpostavil, da »so ustne bolezni med najpogostejšimi boleznimi na svetu, saj prizadenejo okoli 3,5 milijarde ljudi. Rak ustne votline sodi v skupino nenalezljivih bolezni in je močno socialno-ekonomsko pogojen. Sodi med 15 najpogostejših rakov na svetu. Pri ZZS se močno zavedamo, da bolezen COVID-19 ni edina bolezen leta 2020, je pa zelo resna, saj ogroža obstoj trenutnega zdravstvenega sistema in posledično se celotni sistem ukvarja večinoma samo s to problematiko.«
S to odgovornostjo se je OZB ZZS na pobudo Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo lotili projekta, kjer bodo zobozdravniki opravljali dodatne preventivne preglede z namenom odkrivanja zgodnjih rakavih sprememb v ustni votlini.
Pavlović je še pojasnil, da ker se zavedamo, da je zaradi enostranskih odločitev ZZZS dostop do zobozdravstvenih storitev v letu 2020 dodatno omejen, smo zaprosili za dodatno financiranje vsaj teh programov, kar je ZZZS končno slišal. Pri tem je poudaril,
da gre za namensko porabo sredstev, ki delujejo preventivno srednjeročno ter dolgoročno in tako zmanjšujejo porabo javnih sredstev iz zdravstvene blagajne.
»Zaradi teh preventivnih dejavnosti tudi ne bodo trpeli redni programi, ki so ravno tako pomembni za preprečevanje kariesa in parodontalne bolezni; še posebej slednja pa ima tudi obsežne sistemske vplive,« je dejal Krunoslav Pavlović.
