Ministrstvo za zdravje RS (v nadaljevanju: ministrstvo) je na zbornico naslovilo Navodila za uveljavljanje zahtevkov za izplačilo dodatka po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljevanju: dodatek po KPJS) za posredne uporabnike proračuna s področja zdravstva in zasebne izvajalce zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe (v nadaljevanju: Navodila). V Navodilih ministrstvo podrobneje pojasnjuje način uveljavljanja zahtevkov, predvidenih v Pravilniku o postopku in rokih za uveljavljanje zahtevkov iz 123. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 187/20; v nadaljevanju: Pravilnik).
V nadaljevanju vam v posameznih segmentih povzemamo vsebino Navodil.
Kdo je upravičen do dodatka po KPJS?
- Javni uslužbenci v javnih zdravstvenih zavodih na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti (vključno s specializanti, sekundariji in pripravniki) in drugih zavodih, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
- Zasebni izvajalci zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v mreži javne službe (v nadaljevanju: koncesionarji) na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in zaposleni pri koncesionarju, vendar le za zdravstvene dejavnosti, za katere jim je Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju: ministrstvo) podelilo koncesijo za opravljanje javne službe na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Med zaposlene pri koncesionarjih štejejo tudi specializanti, sekundariji in pripravniki in drugi zaposleni, ne glede na to, ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas ali za dopolnilno delo;
- Koncesionarji, ki opravljajo dejavnost na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in zaposleni pri koncesionarju, vendar le za zdravstvene dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi podeljene koncesije občine. Med zaposlene pri koncesionarjih štejejo tudi specializanti, sekundariji in pripravniki in drugi zaposleni, ne glede na to, ali imajo sklenjeno pogodba o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas ali za dopolnilno delo;
- Koncesionarji, ki se v skladu z Odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 164/20, 168/20, 171/20 in 173/20) vključujejo v izvajanje nalog, povezanih z zajezitvijo in obvladovanjem epidemije COVID-19, vključujejo v sistem izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva (v nadaljevanju: NZV) iz 44.f člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljevanju: ZZDej) oziroma neprekinjene nujne zdravniške pomoči (v nadaljevanju: NMP) iz 45.b člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – 2 ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18 in 66/19; v nadaljevanju: ZZdrS). Koncesionar se lahko v izvajanje NMP in NZV v javnem zdravstvenem zavodu vključuje le na podlagi sklenjene pogodbe o vključevanju v sistem NZV;
- Zaposleni pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki so na podlagi petega in sedmega odstavka 55. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOOPDVE, v nadaljevanju: ZZUOOP) začasno razporejeni k drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali k izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19.
Za katero časovno obdobje se izplačuje dodatek po KPJS?
Do dodatka po KPJS so upravičenci upravičeni od vključno 19. oktobra 2020 (ko je bila razglašena epidemija) do preklica epidemije, ki trenutno še vedno traja.
Katera osnova se upošteva za obračun dodatka po KPJS?
- Za javne zdravstvene delavce:
Javnim uslužbencem se dodatek po KPJS obračuna v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Če javni uslužbenci opravljajo delo preko polnega delovnega časa v pogojih iz 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 39. člena KPJS, so upravičeni tudi do izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah v okviru nadurnega dela.
- Za koncesionarje:
Koncesionarjem se dodatek po KPJS v višini 65 % urne postavke obračuna od dejanske urne postavke osnovne plače zaposlenega (in ne po standardih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), če je njena višina v okviru urne postavke osnovne plače za primerljivo delovno mesto v javnem sektorju (seznam delovnih mest v javnem sektorju z razponom plačnih razredov in osnovnih plač je dostopen na tej povezavi). Koncesionarji so do dodatka po KPJS upravičeni le za ure dela, ki so opravljene do plačnika ZZZS in v katerih se je dejansko opravljalo delo v rizičnih razmerah glede na pogoje, kot jih določa KPJS.
Za plačilo dodatka po KPJS koncesionarjem, ki se vključujejo v NZV ali NMP, se uporablja določba drugega odstavka 45.b člena ZZdrS, ki med drugim določa, da se na področju primarnega in sekundarnega zdravstvenega varstva koncesionar vključuje v zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči pod enakimi pogoji za delo in za enako plačilo kot zdravnik, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu. Zavezanec za plačilo dodatka po KPJS koncesionarjem, ki se vključujejo v sistem NZV in NMP na podlagi 44.f člena ZZDej ali 45.b člena ZZdrS, je javni zdravstveni zavod na primarni ali sekundarni in terciarni ravni, s katerim ima koncesionar sklenjeno pogodbo o vključevanju. V primeru izračuna dodatkov samozaposlenih zdravnikov se navedeno upošteva tudi pri določitvi osnove za izračun dodatka, saj si samozaposleni tekoče obračunavajo prispevke od osnove, ki je določena z davčnim obračunom preteklega leta.
Kakšen je postopek in rok za posredovanje zahtevkov ministrstvu ali občini ustanoviteljici za koncesionarje?
Koncesionar na primarni ravni zdravstvene dejavnosti zahtevek za izplačilo sredstev za dodatek po KPJS, posreduje občini, ki mu je podelila koncesijo, najpozneje v 60 dneh od dneva, ko epidemija nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije ne bo več razglašena). K zahtevku priloži izpolnjen obrazec »Priloga 2_KON«, v katerega vpiše zahtevane podatke o upravičencih do dodatka po KPJS.
Če se koncesionarja vključuje v izvajanje zdravstvene dejavnosti na podlagi NZV ali NMP v izvajanje zdravstvene dejavnosti, je upravičenec za izplačilo sredstev javni zdravstveni zavod, pri katerem se koncesionar vključuje. V tem primeru bo koncesionar zahteval izplačilo dodatka iz KPJS od javnega zdravstvenega zavoda.
Ministrstvo še predlaga, da za potrebe morebitnega nadzora koncesionarji hranite vso dokumentacijo, povezano z izplačili dodatkov po KPJS, pri čemer morajo biti posredovani zahtevki v skladu z zakonodajo in organizacijo zdravstvenega varstva v času epidemije in evidencami. Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki zahtevke za financiranje dodatka po KPJS predložijo ministrstvu, morajo upoštevati, da je skrajni rok za posredovanje zahtevka izvajalcev zdravstvene dejavnosti najpozneje v 60 dneh od dneva, ko epidemija nalezljive bolezni COVID19 na območju Republike Slovenije ne bo več razglašena in da se zahtevki posredujejo preko UJP-net v elektronski obliki (e-Račun).
Kdo do dodatka po KPJS ni upravičen?
V Navodilih je ministrstvo posebej določilo, da do dodatka po KPJS niso upravičeni:
a. osebe, ki ne opravljajo dela v nevarnih razmerah in njihova delovišča niso določena v sklepu delodajalca;
b. osebe, ki imajo pri koncesionarju ali javnemu zdravstvenemu zavodu sklenjene podjemne pogodbe ali druge civilno-pravne pogodbe za izvajanje zdravstvenih storitev;
c. direktorji koncesionarjev, in sicer za poslovodne naloge, ki jih opravljajo v skladu s pogodbo o zaposlitvi;
d. direktorji in pomočniki direktorjev javnih zdravstvenih zavodov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti;
e. študenti in upokojeni zdravstveni in nezdravstveni delavci;
f. zaposleni, ki delo opravljajo od doma;
g. izvajalci, ki dejavnosti ne opravljajo v javni zdravstveni mreži in so začasno razporejeni v izvajanje javne službe k izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru javne mreže na podlagi 55. člena ZZUOOP.
Obvestilo Oddelka za pravne zadeve glede Pravilnika je na voljo na tej spletni strani.
Oddelek za pravne zadeve.