Novice in obvestila

Vabljeni k poslušanju posnetka novinarske konference. Na konferenci smo predstavili, kje vse so prebivalcem na voljo strokovne informacije povezane z vprašanji o cepljenju proti covid-19, na koga vse se lahko obrnejo za odgovore in kakšne so trenutno obremenitve zdravnikov na primerni ravni, kjer zdravniki poročajo, da dnevno prejmejo tudi po več 10 do 100 e-mailov in klicev samo v povezavi z cepljenjem.

Opozorili smo na to, da je potrebno pri pridobivanju informacij biti zelo pozoren na vire informacij, predvsem ali oseba, ki podaja neke strokovne informacije, za to ima potrebna strokovna znanja in odgovorili na še nekaj dodatnih najpogostejših vprašanj, ki se prebivalcem zastavljajo v povezavi s cepljenjem proti covid-19.



Na novinarski konferenci so sodelovali:

- Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, o tem kako se je Zdravniška zbornica Slovenije vključila v informiranje o cepljenje proti covid-19.  

Povedala je, da so aktivnosti Zdravniške zbornice Slovenije namenjene interni javnosti in strokovnemu informiranju splošne javnosti ter da je eden najbolj učinkovitih ukrepov za zajezitev epidemije cepljenje proti covid-19.

- Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, strokovna vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o vlogi nacionalnega klicnega centra za informiranje o covid-19 in o cepljenju proti covid-19.

Povedala je, da je klicni center nastal kot odgovor na poplavo, velikokrat nepreverjenih, napačnih, zavajajočih, celo škodljivih informacij o covidu-19, ki so močno begale državljane. Temeljni namen klicnega centra je, da podajo temeljne, ažurne, kompetentne in zanesljive informacije na razumljiv, enostaven, individualen in empatičen način. Dodala je, da je cepljenje prostovoljna odločitev državljanov. Vsakomur morajo biti dostopne vse informacije v zvezi s cepljenjem, ki ga zanimajo. 

- Polona Campolungi Pegan, dr. med., Zdravstveni dom Nova Gorica, članica Odbora za osnovno zdravstvo, Zdravniška zbornica Slovenije, o stanju v ambulantah družinskih zdravnikov.

Povedala je, da je bilo v začetku cepljenja v osnovnem zdravstvu največ vprašanj v zvezi z organizacijo cepljenja. V drugi fazi pa je večina vprašanj povezana s strokovno vsebino: kronični bolniki, nosečnice, vektorska cepiva, stranski učinki, tveganja. Izpostavila je še, da je problem na primarnem nivoju, da zdravniki in sodelujoč zdravstveni kader v ambulantah in cepilnih centrih nima ciljanega časa za posvete, ki si ga želijo.

- Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, o pomenu zaupanja stroki.

Spregovoril je o pomenu zaupanja stroki in sicer, da je dolžnost zdravnikov, da pojasnjujejo stvari v zvezi z novimi boleznimi in zato tudi v zvezi s covid-19. Meni, da so cepiva zelo učinkovita in da je večina smrti, zaradi covida-19, odkar so se pojavila cepiva, nepotrebnih. Dodal je, da je vsak dan potrebno javnosti pojasnjevati, kaj je ta bolezen, kaj je cepljenje in kako deluje. 

- David Zupančič, dr. med., Mladi zdravnik, o dezinformacijah in zlonamernih informacijah.

Povedal je, da je danes dostop do informacij lažji kot kadarkoli. Zelo nevarna so socialna omrežja, kjer lahko vsakdo napiše karkoli, kadarkoli. Poudaril je, da moramo biti pozorni na to koga spremljamo ter kakšno izobrazbo in podlago ima tisti, ki širi določene informacije. Kar delimo naprej ljudem, ima lahko tudi zelo negativne posledice za človeka. Kot kredibilne vire je izspostavil klicnemi center, NIJZ, Zdravniško zbornico Slovenije, ljudi in inštitucije, ki stojijo za tistim kar rečejo z izkušnjami, znanjem in zanesljivimi podatki.

Novinarska vprašanja in odgovori:

Ali obstaja kakšna terapija raka, ki je nastala na podlagi mRNA tehnologije?
Odgovarja prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. 

Koliko škode naredijo zdravniki, ki se pojavljajo tudi na spletu in niso infektologi, niti ne delajo z bolniki covid-19 in širijo dezinformacije, ki jih ljudje ravno zato, ker gre za nekoga iz zdravniških vrst, vzamejo za bolj relevantne? Kako se boriti proti takim dezinformacijam?
Odgovarja prof. dr. Bojana Beović  
 

Veliko ljudi, ki odlaša s cepljenjem, dvomi v cepivo zaradi njegovega hitrega razvoja. Nekateri menijo, da bi moralo miniti več časa. Sumljivo se jim zdi, da so cepivo razvili v samo enem letu.

Odgovarja prof. dr. Bojana Beović, dr. med.    

Odgovarja prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. 
  

Ali lahko pričakujemo, da bomo do jeseni dosegli kolektivno imunost oz. kaj lahko pričakujemo jeseni, morda nova zapiranja? Podatki namreč kažejo, da je v Sloveniji delež precepljenih med najnižjimi v Evropi.

Odgovarja prof. dr. Bojana Beović, dr. med.  

Odgovarja prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. 

Pogosto slišimo, da se posamezniki cepijo predvsem zaradi odhoda na dopust, potrebno pa bo ponovno cepljenje. Kako spodbuditi k cepljenju čez šest mesecev? Je lahko spodbuda to, da so bili ob nedavnih vdorih bolezni v domove za ostarele poteki bolezni blažji.

Ali imate podatek, koliko hospitaliziranih je že cepljenih in na novo okuženih?

Odgovarja prof. dr. Bojana Beović, dr. med. 

Odgovarja David Zupančič, dr. med.   

Odgovarja prof. dr. Mojca Matičič, dr. med.  

Odgovarja prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.  

Koliko družinskih zdravnikov primanjkuje in koliko oseb je brez osebnega zdravnika? Kolikšno je zanimanje za ta poklic? Je epidemija naredila svoje, ker so bili preobremenjeni s klici? Kakšna je rešitev?

Odgovarja prof. dr. Bojana Beović, dr. med. 

Odgovarja Polona Campolungi Pegan, dr. med.  

V Belgiji so določili, da se cepiva Johnson&Johnson ne uporablja za osebe, mlajše od 41 let.  Ali se o čem podobnem pogovarjate v Sloveniji?
Odgovarja prof. dr. Bojana Beović, dr. med.