Poziv Izvršilnega odbora Zdravniške zbornice Slovenije
Epidemija nam je zdravnikom naložila ogromno odgovornost - zdravljenje velikega števila bolnikov s povsem novo boleznijo. Zdravniki se svoji dolžnosti nismo izognili. Dodatno breme je predstavljalo hkratno pojasnjevanje do sedaj naši generaciji nikoli videnih okoliščin, ki so se izredno hitro razvijale in spreminjale, soočeni smo bili z več neznankami kot dejstvi. Skušali smo razumeti skrbi in z osebnimi pogovori, članki in javnimi nastopi razložiti nejasnosti, vedno zavezani temu, da delujemo v prid bolnikom. To velja enako za cepljenje, ki je že dolgo prepoznano kot najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. Tudi pri covid-19 je bilo prav cepljenje prepoznano kot rešitev, ki preprečuje nepotrebne smrti in hude oblike bolezni. Po svoji vesti in vednosti ga v prid bolnikov uporabljamo, hkrati pa iskreno predstavljamo tudi z njim povezane neželene dogodke. Zaupanje in empatija sta ključna v času, ko svet pretresata na videz neskončna epidemija in infodemija.
Kljub trudu, ki je bil v času epidemije vložen v strokovne razlage o nevarnostih virusa SARS-CoV-2, o možnostih zdravljenja in preventivi, še posebej pomenu cepljenja, se v delu javnosti vrstijo izrazi nezaupanja in vedno pogosteje tudi napadi na zdravnike in ostale člane zdravstvenega tima. Stopnjevanje napetosti v tej dolgi, predolgi epidemiji se odraža tudi v konfliktih pri iskanju zdravstvene pomoči. Pogosto se kot glavnega krivca za epidemijo namesto virusa prikazuje ljudi, ki na terenu nesebično sodelujejo pri zmanjševanju njenih posledic. Glavni krivec je nevidni virus, ki se neopazno širi med nami. Tako se lahko vpliva na javno mnenje in zmanjša zaupanje v preventivne ukrepe. V tem času posamezne države že vstopajo v prihodnost - ali v preteklost - nazaj v življenje brez omejitev. Medtem se drugje razkol poglablja zaradi pomanjkanja zaupanja ter nerazumevanja, tesnobe in strahov. Žrtve takega razkola postajajo vsi v neposrednem stiku z ljudmi - tako denimo trgovci in učitelji kot vse zdravstveno osebje. Zato pozivamo k hitrim in učinkovitim odgovorom na vsakršno nasilje, hkrati pa k dodatnim naporom za njegovo preprečevanje.
Nesprejemanje ukrepov ni samo odraz zanikanja, želje po drugačni resničnosti in nepoučenosti, temveč tudi občutek izključenosti in iskrenih strahov, ki jih morda ne znamo dovolj razumeti in jih zato pravilno soditi. Vendar naloga zdravnika ni soditi, posebno pa ne obsojati stisk, temveč stisko razumeti in pomagati z vsem našim znanjem. V odnosu med bolnikom in zdravnikom ni mesta za prisilo, saj ta poruši zaupni odnos med obema, prestrašenega človeka dodatno mobilizira k radikalnemu razmišljanju in tudi skrajnim ravnanjem. Poslušanje in tehtanje različnih strokovnih mnenj kot tudi pomislekov javnosti je pomemben del poti v čas, ko virus SARS-CoV-2 ne bo več oblikoval človeških življenj. Ta pot vodi le preko stroke in znanosti, kateri moramo zaupati tako, kot smo ji zaupali pred epidemijo, ko smo vedeli, da nam bo zdravnik, na podlagi strokovnega znanja, pozdravil zlomljeno nogo, angino, rešil smrti v primeru srčnega zastoja; nas potolažil v primeru neugodne diagnoze in nam znal lajšati bolečine na podlagi te iste stroke in znanosti. Izboljšanju stanja, h kateremu prispevamo vsi, mora slediti odpiranje poti do zdravstvene oskrbe, ki je bila zdaj pogosto omejena na najnujnejše.
V več evropskih državah je ob umirjanju epidemije, ki je tesno povezano s cepljenjem, vsakodnevno življenje polnokrvno zaživelo. Danska, država s skoraj trikrat več prebivalci kot Slovenija, lahko z manj kot sto hospitaliziranimi Covid bolniki ponovno nudi dosegljivo pomoč ljudem z najrazličnejšimi zdravstvenimi težavami. Ker so ljudje zaupali v smiselnost ukrepov in jim sledili, zdaj verjamejo, da se lahko vrnejo v normalno življenje. V njem covid-19 ni več grožnja družbi, temveč le ena ob bolezni, pri kateri lahko bolniki pričakujejo in dobijo ustrezno pomoč.
Stiska, v kateri smo se znašli, nas bremeni vse, žal preštevilne bolnike s covidom-19, bolnike, ki do zdravnika zaradi prezasedenosti bolnišnic in ambulant ne morejo, ljudi v svojem vsakdanjem življenju, zdravnike in vse ostale profesionalce v zdravstvu. Povežimo se in si pomagajmo!
Izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije
