Novice in obvestila

V seriji Zdravniške zbornice Slovenije Obrazi zdravništva smo se tokrat pogovarjali z ginekologom in porodničarjem Aleksandrom Merlom. 

V zadnjem času mu nosečnice vse pogosteje povedo, da so bile rojene pri njem, da je bil njihov porodničar, pripoveduje Aleksander Merlo, ginekolog in porodničar ter direktor Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna. V 40 letih, na hitro oceni, je opravil preko 15 tisoč porodov. Vse dobre zgodbe so tisti balzam, ki mu napolni baterije, da je še vedno poln energije. 

Izkušen zdravnik se spominja začetkov, ko so ginekologi delali še skoraj brez vse opreme. Danes vodi bolnišnico v času, ko se mora ob zdravniškem delu posvečati še spletnim forumom in mladim nosečnicam, ki občasno bolj zaupajo objavam neznanega avtorstva na Facebooku kot zdravnikom, ki jim pomagajo. 

“Če greste na stara pokopališča, ki jih še niso prekopali, boste videli, koliko je bilo nekoč majhnih grobov novorojenčkov. Če poslušate starejše ljudi, vam bodo povedali, koliko je bilo nekoč mačeh, ker so mame umirale pri porodih na domu. Danes imamo zavidljive rezultate, ki so na vrhu uspešnosti na svetu, ne samo v Evropi,” opozarja Aleksander Merlo med sprehodom po porodnih sobah v Postojni. Mamicam so se z leti skušali približati na prijazne načine. Orali so ledino s porodi v vodi, v času pred epidemijo so jim omogočili, da so novorojenčke ponoči za nekaj ur oddale osebju in so se lahko naspale. To so malenkosti, ki so pripomogle k prepoznavnosti porodnišnice Postojna, zato težko razume želje in odločitve žensk, da bi ponovno rojevale na domu.

Ko pričakuješ srečen dogodek, je ta lahko hitro nesrečen. Zato je država načrtno gradila ustanove, da je bila dostopnost do porodnišnic večja. Ljudje se ne zavedajo, kaj tvegajo s porodom zunaj bolnišnice. “Slišim, kako so doma posebni orgazmični porodi. Jaz vedno poudarim: taki orgazmični občutki so, ko z eno nogo že odhajaš nekam. To opisujejo ljudje, tudi moški, ko so to že na pol izkrvavljeni doživljali. Pojavljajo se tudi nosečnice, ki bi spontano naravno rojevale. Ko se začnejo prvi popadki, jih ta ideja mine in gremo v glavnem v epiduralno pomoč,” opisuje Merlo razliko med idealističnimi idejami in prakso. 

Enako je s cepljenjem proti covidu. “Ljudi bi prosil, da resno razmislijo in zaupajo zdravstvenim delavcem. Če smo tu, da pomagamo na drugem področju, bomo pomagali tudi, če nastopijo zapleti. Ti se lahko pojavijo na vseh področjih, saj medicina ni matematika. Ob enem nesrečnem primeru ne moremo posploševati,” je dejal v poziv k cepljenju. Verjame, da bodo zdravniki še bolj pozorni pri rizičnih skupinah in morebitnih uporabnicah zdravil. “Ampak vse delamo v korist svojih pacientov in ne vidim razloga za paniko in omalovaževanje zadev, ki jih medicina nadgrajuje in študira. To ni neko ’šalabajzerstvo’, zato apeliram – cepljenje je zdaj trenutno edina rešitev,” je še dejal.

Poseben del njegove karierne zgodbe je vključitev v javno življenje, saj je dva mandata deloval kot poslanec v Državnem zboru. “Zdravniki smo dosti nevešči dela z okoljem, tako lokalnim kot nacionalnim, tj. politiko. Želel bi si, da bi se jih več vključevalo v te zgodbe. Na ta način bi dobili več kot le možnost vpliva na akterje v politiki. Skozi politiko bi lahko opozarjali na težave, ki jih imamo, in to je ključno,” je prepričan. Če se bo pri urejanju plačil pozabilo na zdravnike, bo to imelo dolgoročne posledice, saj mora država nekaj narediti, da nam ne bodo dobrih mladih kadrov pobrali sosedje, doda. 

Ko potegne črto pod svoje dosežke, ki vključujejo tudi naziv ginekolog leta 2019, naziva častni meščan Postojne in Pivke ter francosko državno odlikovanje z redom viteza nacionalnega reda za zasluge, se počuti izpolnjenega v poklicu. “Mislim, da sem naredil to, kar sem želel, in bi iste poti ubiral v naslednjem eventualnem življenju,” zaključuje.