Zdravniška zbornica Slovenije bo ob letošnjem 20. marcu, svetovnem dnevu ustnega zdravja, prebivalcem in prebivalkam razdelila 36 tisoč zgibank z napotki o tem, kako poskrbeti za ustno zdravje. Zgibanke so oblikovane za pet različnih starostnih obdobij: predšolske otroke, šolarje, mladostnike, zrelo generacijo, starostnike in slepe ter slabovidne, ena od zgibank pa je splošna in je namenjena ustnemu zdravju v povezavi s splošnim zdravjem. Tako želimo zobozdravniki in zobozdravnice nagovoriti in povabiti vse k odgovorni skrbi za ustno zdravje vsakega od nas.
Andreja Krašovec Jeraša, dr. dent. med., specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva iz Zobne poliklinike Kranj, je opozorila, da je karies zgodnjega otroštva (KZO) ena najpogostejših kroničnih bolezni otrok. KZO je pri številnih otrocih prisoten v obliki nesaniranih karioznih lezij, ki imajo velik vpliv na otrokovo življenje.
Na razvoj kariesa vplivajo splošno zdravstveno stanje in socialnoekonomski status posameznika, pogostost in dolžina vnosov sladke in lepljive hrane z visoko vsebnostjo enostavnih ogljikovih hidratov ter sladkih pijač, temeljite in redne ustnohigienske navade in uporaba fluoridnih in drugih remineralizacijskih sredstev.
»Pri večini otrok je karies bolezen, ki jo je ob primerni preventivi moč preprečiti. Naš cilj je krepiti informiranje in ozaveščanje staršev/skrbnikov o pomenu šol za starše v času nosečnosti ter skrbi za lastno ustno zdravje, pomenu preventivnih pregledov otrok v predšolskem obdobju in poudarjanje pomena rednih pregledov pri zobozdravniku, ki so neodvisni od prepoznane potrebe po zdravljenju,« je opozorila Andreja Krašovec Jeraša, dr. dent. med., specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva.
»Vse preredko se poudarja lastna odgovornost do ustnega zdravja, zato bom poudaril, da moramo biti do lastnega ustnega zdravja v prvi vrsti odgovorni sami. Biti moramo dovolj kritični, da ga postavimo na listo prioritet, tako da redno in pravočasno obiščemo zobozdravnika, in šele nato smo tu strokovnjaki, ki pacientom stojimo ob strani in pomagamo, da obdržijo zdravje skozi vsa življenska obdobja. Projekt je zasnovan tako, da povečuje zdravstveno oziroma v tem primeru zobozdravstveno pismenost, ki vodi v dvig kakovosti ustnega in tudi splošega zdravja,« je v uvodu povedal Matej Praprotnik, dr. dent. med., vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Odboru za zobozdravstvo, Zdravniška zbornica Slovenije.
Vsebine zgibank so oblikovali zobozdravniki, člani delovne skupine Ustno zdravje. Z njimi smo na enostaven, privlačen način vsaki ciljni skupini približali ključne usmeritve, napotke, kako skrbeti za ustno zdravje. Prav tako so vsa gradiva in vsebine dostopne na spletni strani.
»Ustna votlina je vstopna točka v naš organizem in ker je preventiva vedno boljša kot kurativa, dajemo le-tej velik pomen. Žal je pandemija malce obrnila stvari na glavo. Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki pod okriljem Stomatološke sekcije SZD poteka že 36 let na praktično vseh osnovnih šolah in šolah za otroke s posebnimi potrebami, je bilo v času epidemije zaustavljeno. Šolski zobozdravniki zato opažamo padec v ustni higieni naših šolarjev, je opozoril prim. Matej Leskošek, dr. dent. med., v.d. predsednika Stomatološke sekcije SZD in vodja zobozdravstva ZD Vrhnika.
Predstavil je tudi podatke Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Stomatološko kliniko UKC Ljubljana v letu 2019 izvedla Nacionalno raziskavo o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije in je bila tokrat prvič predstavljena na novinarski konferenci.
Raziskava kaže:
• le približno 60 % otrok, starih 0–5 let, si redno (vsaj dvakrat dnevno) čisti zobe oz. jim pri tem pomagajo starši/skrbniki;
• 20 % otrok/mladostnikov, starih 6–17 let, si čisti zobe največ enkrat dnevno ali ne vsak dan;
• kar 22 % otrok, starih 6–10 let, in 31 % mladostnikov, starih 11–17 let, občuti omejitve v vsakdanjem življenju zaradi težav z ustno votlino in zobmi;
• le 70 % odraslih, od tega 81 % žensk in 60 % moških, starih 18–74 let, si redno (vsaj dvakrat dnevno) čisti zobe;
• 60 % odraslih, starih 18–74 let, svoje ustno zdravje ocenjuje pozitivno (kot »dobro« ali »zelo dobro«);
• odrasli, stari 18–74 let, ki si čistijo zobe vsaj dvakrat dnevno, bolje ocenjujejo svoje ustno zdravje kot odrasli, stari 18–74 let, ki si čistijo zobe največ enkrat dnevno.
V okviru projekta Ustno zdravje smo se letos še posebej osredotočili na ustno zdravje starostnikov. Z marcem so se v sodelovanju s študenti dentalne medicine začele izvajati praktične delavnice v domovih za starejše. 23. marca bo tako potekala delavnica v domu starejših občanov v Medvodah.
Prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., članica izvršilnega odbora Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, je poudarila: »Ustno zdravje starejših, slepih in slabovidnih oseb predstavlja pomemben del njihovega splošnega zdravja in počutja. Slabo ustno zdravje lahko vodi v motnje pri prehranjevanju, bolečine, nizko samopodobo in splošno slabše počutje.«
Starejši, slepi in slabovidni spadajo v skupino ljudi z večjim tveganjem za bolezni zob in ustne votline. Razlogi za to so: slabše ročne spretnosti, motnje vida, kar vodi v slabo ustno higieno, nezdrave prehranske navade, pridružene bolezni in uporaba veliko zdravil, katerih stranski učinek so suha usta, in neredno obiskovanje zobozdravnika. Dobro ustno zdravje pa zagotavlja kakovostno življenje, od žvečenja, požiranja, govora, prehrane, pozitivne samopodobe, dobre komunikacije in druženja, ter odsotnost akutnih in kroničnih bolečin.
Prim. dr. Diana Terlević Dabić je opozorila, da je za starejše, slepe in slabovidne dostop do zobozdravstvenih storitev pogosto otežen. »V večini primerov so odvisni od skrbi in pomoči svojcev in negovalnega osebja. Za zagotovitev dostopa do zobozdravstvenih storitev in ohranjanje ustnega zdravja pri tej populaciji je potrebna ozaveščenost in sodelovanje vseh udeleženih – pacientov, zobozdravstvenih delavcev, svojcev in negovalnega osebja. Potrebno je, da se program ustnega zdravja starejših oseb vključi v programe zdravega staranja in v celovito politiko zdravstvenega varstva.«
Pred svetovnim dnevom ustnega zdravja je bil to sredo za zobozdravnike, medicinske sestra in tehnike v zobozdravstvu ter zobne asistentke in ustne higienike organiziran seminar, na katerem smo podrobno predstavili vsebine iz zgibank in poudarke, ki jim bodo v pomoč pri ozaveščanju pacientov. Seminarja se je udeležilo preko 270 udeležencev.
Pri projektu Ustno zdravje sodelujejo Zdravniška zbornica Slovenije, Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine. Projekt letos teče že 3. leto v okviru svetovnega dneva ustnega zdravja, ki je 20. marca.
Posnetek novinarske konference >>>
