CILJ: vzpostavitev sistema, ki bo lahko vsakemu prebivalcu Slovenije po načelu solidarnosti zagotovil pravočasne, dostopne, varne in kakovostne zdravstvene storitve, ki jih potrebuje. Odločevalce pozivamo, da postavijo pacienta v središče zdravstvenega sistema in stalno krepijo javno zdravstvo ter pravilno razumejo in razlagajo definicijo javnega zdravstva. To pomeni prevladujoče javno financiranje ter regulacijo izvajalcev javne zdravstvene službe – tako državnih/občinskih kot zasebnih. Ohranitev delujočega zdravstva zahteva ustrezno politično podporo, zato v Koordinaciji zdravniških organizacij predlagamo rešitve:
1. Pacient lahko v Sloveniji dobi katerokoli zdravstveno storitev, če je le-ta strokovno indicirana, od zdravnika z licenco, ki je bila izdana v Republiki Sloveniji. Vsi izvajalci z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo storitve, ki so kot pravica financirane iz javnih sredstev. Ukine se obstoječi sistem koncesij in plačevanja po programih.
2. Pripravo in izvedba Nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu.[1] V Sloveniji manjka več kot tisoč zdravnikov, da bi dosegli njihovo povprečno število na 1000 prebivalcev v Evropski uniji. Vzpostavljena mreža izvajalcev zdravstvene dejavnosti mora biti osnova za načrtovanje kadrovskih potreb glede na geografske značilnosti in starostno strukturo prebivalstva.
3. Vzporedno naj se uravnoteženo razvijajo in medsebojno spoštujejo vse tri ravni zdravstva, ki lahko v skupnem prepletanju nudijo najboljšo storitev, ki je usmerjena na bolnika. Predlagamo ukinitev stopenj nujnosti na napotnici; ali gre za urgenco, ki potrebuje takojšen ukrep, ali pa za strokovno triažo, kdaj je potrebno opraviti specialistični pregled. Zdravstvena politika mora zagotoviti vsakomur dostop do izbranega osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa.
4. Zdravnik lahko izbira, ali dela kot javni uslužbenec ali zasebnik - samostojni zdravnik. V javnem sektorju se zaposleni v zdravstvu izločijo iz enotnega sistema. Potreben je sprejem sistemskega zakona o plačah v zdravstvu ter posodabljanje standardov in normativov, ki dajo zdravniku dovolj časa za strokovno in pacientu prijazno obravnavo. To je osnova za ohranjanje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov, znotraj javnega sistema.
5. Sprememba upravljanja in preoblikovanja javnih zdravstvenih zavodov mora poslovodstvom omogočiti fleksibilno organizacijo delovnih procesov in nagrajevanje. Strokovno organizacijska hierarhija se mora povrniti in prepreči paralelno vodenje. Poslovodstvo prevzame odgovornost za poslovanje, nad njim bdi nadzorni organ. Ukine se dvotirno strokovno vodenje. Vodja zdravstvene nege je podrejen strokovnemu direktorju.
6. ZZZS se preoblikuje v državno zdravstveno blagajno/zavarovalnico. Preoblikovanje naj pripelje do evropsko primerljivega odnosa med ZZZS in pacientom/zavarovancem kot plačnikom zdravstvenih prispevkov. Cilj je ohranitev solidarnega, finančno vzdržnega in stabilnega sistema zdravstvenega zavarovanja.
7. Prenova informatizacije naj vodi v administrativno razbremenitev in večjo dostopnost. Ureditev in vzpostavitev enotnega informacijskega sistema slovenskega zdravstva lahko poceni in izboljša delovanje slovenskega zdravstva. Podatki morajo biti dostopni za informiranje bolnikov, optimizacijo obravnav in obvladovanje zdravstvenega sistema.
[1]Predvideno za leto 2021 v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO102
