Zdravniki v prostovoljni pogodbeni rezervi Slovenske vojske
Povsem opremljena in delujoča bolnišnica z vsem zdravstvenim osebjem v Slovenski Bistrici? Sliši se neverjetno, a je bilo sredi junija resnično, ko so zdravniki in člani zdravstvene nege iz prostovoljne pogodbene rezerve Slovenske vojske skupaj s poklicnimi pripadniki Slovenske vojske preverjali usposobljenost za delovanje vojaške mobilne bolnišnice Role2.
»Medicinsko osebje sodeluje v okviru vojaške zdravstvene enote v dveh četah in v bolnišnici Role2, ki ima vse, kar imajo manjše bolnišnice,« med šotori in zabojniki v vojašnici v Slovenski Bistrici pojasnjuje poveljnica vojaške mobilne bolnišnice Role2, podpolkovnica Karmen Kralj. »Ta zmogljivost zagotavlja zdravstveno oskrbo na drugem nivoju, kar vključuje sprejem in triažo, osnovno rentgensko in laboratorijsko diagnostiko, operacijsko s sterilizacijo, reanimacijo, enoto za intenzivno terapijo in hospital ter evakuacijo. Imamo svojo lekarno, torej potrebujemo tudi farmacevta,« pripoveduje med ogledom mobilne bolnišnice. Ta je bila javnosti že predstavljena, saj je zagotavljala oskrbo civilnemu prebivalstvu med prenovo Splošne bolnišnice Jesenice, ko je bila umeščena na njenem dvorišču. V času epidemije je bil del bolnišnice – rentgen – postavljen pred Infekcijsko kliniko UKC Ljubljana.
V letošnjem letu Role2 dosega končne operativne zmogljivosti, kar po Natovi metodologiji Medical Evaluation preverjajo zdravniki, ki so prav tako člani prostovoljne rezerve. Med njimi glavni vojaški zdravnik, travmatolog SB Celje Andrej Strahovnik, ki je tudi vodil strokovno preverjanje. Po doseženih končnih operativnih zmogljivostih bo Slovenija prevzela vodenje Balkanskih namenskih medicinskih zmogljivosti in kot vodilna država zagotavljala osnovno infrastrukturo za dve leti. Bolnišnica bo s sodelovanjem osebja več držav iz regije namenjena posredovanju v primeru naravnih in drugih nesreč, razmišljajo o možnosti napotitve na misije v okviru Evropske unije ali Združenih narodov.
Prostovoljna rezerva je pomembna, ker tako v Slovenski vojski lahko zagotavljajo dovolj ustrezno usposobljenih in izkušenih sodelavcev v zdravstvu. »Tako se primeri dobrih praks prenašajo iz civilnega zdravstva v vojaško in tudi v obratni smeri. Sodelujemo z nacionalno gardo Kolorada, na terenu imamo mešane time in se tako tudi izkušnje iz tujine implementirajo pri nas,« ocenjuje pomen tovrstnega sodelovanja poveljnica Karmen Kralj.
Praviloma so pripadniki prostovoljne rezerve vpoklicani na vaje dvakrat letno. En vpoklic je namenjen ohranjanju vojaških vsebin – orientacije, kondicijskih priprav in streljanja. Drug je namenjen vajam, kakršno je tokratno preverjanje.
In zakaj zdravnik belo haljo zamenja za zeleno uniformo?
Zakaj zdravnik zapusti ambulanto in se za slab mesec letno vključi v vojsko, pojasni travmatolog iz UKC Ljubljana Aleš Fischinger, v teh dneh višji vojaški uslužbenec XIII: »Vedno me je zanimala krizna in vojna kirurgija ter organizacija zdravstvene oskrbe v katastrofičnih razmerah. To ni nekaj nemogočega, saj lahko že večja prometna nesreča z denimo več kot petimi težko poškodovanimi predstavlja težko preizkušnjo za ustanovo, ki bo poškodovance sprejela in organizirala njihovo zdravljenje pri sebi ali v drugih ustanovah. Spomnite se balonarske nesreče ali prometne nesreče na avtocesti pri Postojni,« deli izkušnjo ter spomni, da je v takšnih primerih potrebno hitro ukrepanje, reorganizacija ter sprejemanje težkih odločitev.
Med vpoklicanimi srečamo tudi družinskega zdravnika iz ZD Kamnik Roka Ravnikarja in seveda je prvo vprašanje, kako lahko svoja znanja sploh izkoristi v vojaški – prvenstveno kirurški – bolnišnici. »Največ primerov se tudi v vojaških operacijah obravnava v ambulantah, torej gre za tako imenovane nenujne primere. To so tudi izkušnje z misij. Poškodbe, prehladi in primerljive zdravstvene težave so najbolj pogoste. Če imaš nekaj sto vojakov na enem mestu, je večina primerov takšnih in zaradi širine znanja zna to najbolje oskrbeti družinski zdravnik,« pojasni. Prepričan je, da mora imeti vsaka država tako kot grb in himno tudi dobro delujočo vojsko kot enega od stebrov državnosti. »Vojaško zdravstvo ima v Slovenski vojski dolgo in pozitivno tradicijo. Tako vojska kot zdravstvo sta del državnosti in tukaj se prepleteta in dopolnjujeta,« zaključi.
Aleš Fischinger, travmatolog iz UKC Ljubljana, VVU XIII: »Vojaški zdravstveni sistem je v bistveni prednosti zaradi svojih izkušenj, rednih vaj in resnega pristopa, ki ga včasih v civilnem zdravstvenem sistemu pogrešamo. Prav tako se usposabljamo v postopkih in z opremo, ki bi bila uporabljena v takem primeru. Zato je pomembno, da imamo zdravniki iz civilnih zdravstvenih ustanov možnost sodelovanja, izobraževanja ter pridobivanja novih znanj, kar z veseljem tudi izkoristimo.«
Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz ZD Kamnik, VVU XIII: »Osebno mi je pomembna izkušnja osnovnih vojaških veščin, pravil preživetja v naravi in orientacije. Hkrati gre za pomembno civilno-vojaško sodelovanje – spoznavanje zmogljivosti in možnosti, ki jih lahko vojska ponudi civilnemu delu, če bi bilo potrebno. Mi prinašamo specifično strokovno znanje, vojska izkušnje z delom na terenu in v izrednih pogojih, torej v časih, ko so nastanitev, kadri in zmožnosti komunikacije omejene.«
AVTOR: Jure Brankovič, univ. dipl. zgod. in nov., Oddelek za odnose z javnostmi ZZS
Foto: Jure Brankovič in VU XII. r. Rajko Petek (Slovenska vojska)
