Zdravniška zbornica Slovenije že
več let opozarja na sistemske napake in nujne spremembe v organizaciji Nujne
medicinske pomoči v državi. Kronično pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji je v
kombinaciji s poletno organizacijo dela in odsotnostjo zaposlenih zaradi okužb
s covidom-19 v teh dneh ponovno privedlo do stanja, ko posamezni zdravstveni
domovi težko zagotavljajo neprekinjeno delovanje sistema nujne medicinske
pomoči.
Preobrazba in sistemska
prilagoditev mreže je projekt, ki je pripravljen in za katerega je Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije že odobril sredstva. Pilotno bi se moral
izvajati prav na področju Kočevja, ki je eno od mest, ki se sooča v teh dneh s
težavami pri zagotavljanju dežurstva zdravnikov. Odgovorni Ministrstva za
zdravje niso izpeljali projekta, kot je bilo načrtovano. Kot odziv na
alarmantne pozive iz terena so izvajalci zopet iz MZ dobili “nasvet”, naj se
dogovorijo - kar sami med sabo.
Leta 2018 je ZZS sprejela konsenz
reprezentativnih strokovnih teles glede načina nujnih posodobitev mreže nujne
medicinske pomoči in dežurne službe ter ga je skupaj s pilotnim projektom posodobitve
mreže posredovala na MZ. Mreža nujne medicinske pomoči in dežurne službe je že
dolga leta zastarela in neadekvatna glede na realne možnosti zagotavljanja
potreb prebivalcev in standarde EU.
Posodobitev mreže nujne medicinske
pomoči in dežurne službe na podlagi zgoraj omenjenega strokovnega konsenza je
sprejet kot pilotni projekt v Splošnem dogovoru že od junija 2021. A odgovorni
iz Ministrstva za zdravje niso izpeljali projekta tako, kot je bilo julija 2021
dogovorjeno na ZZS - med MZ, ZZZS, Dispečersko službo zdravstva in ZZS. Hkrati
so se na ministrstvu v tem času, kot navajajo, aktivno ukvarjali s problematiko
pomanjkanja zdravniškega kadra. Po podatkih Evropske komisije manjka v
Sloveniji tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije.
Spremembe mreže nujne medicinske
pomoči in dežurne službe so v Sloveniji zavoljo bolnikov prepotrebne.
ZZS je vse strokovne podlage k
spremembam že zdavnaj oddala odločevalcu in upravljalcu mreže nujne medicinske
pomoči in dežurne službe.
Odprite predale na ministrstvu in
lotite se dela, bolniki ne morejo več čakati !
Kaj pomeni trenutno stanje v
praksi? Posredujemo pogled Roka Petrovčiča, dr. med., Urgentni center, UKC
Maribor
Nujna medicinska pomoč naj bi v
nasprotju z drugimi področji medicine zagotavljal storitve 24/7. In jih, z
veliko dobre volje posameznikov. Nas se toliko ne dotika vprašanje čakalnih
vrst in opredeljenih bolnikov, ker moramo pregledati v vsakem trenutku vse. In
bolj škripa v drugih področjih zdravstva, bolj smo na udaru mi kot varnostna
mreža za zdravje populacije. To se je pokazalo med epidemijo, kjer smo bili ne
glede na vse dostopni ves čas. Zato je potrebno vložiti čas in razmislek v
reorganizacijo NMP, da bomo lahko še naprej zagotavljali oskrbo. Ne samo
obvezni minimum, ampak kvalitetno, mednarodno primerljivo urgentno medicino. Če
bi vsaka vlada vsaj malo pomagala pri razvoju NMP, bi v nekaj letih lahko
naredili velike premike.
Ker ko te sredi noči infarkt, ni
več pomembno, kakšen je tvoj družbeni status, ni pomembno katere zasebne
zdravnike poznaš in ali si jih lahko privoščiš, ampak bo do tebe prišel dežurni
zdravnik oz. te bodo pripeljali v urgentni center. In takrat si želiš, da te bo
oskrbel spočit in motiviran tim, ker je to edina ekipa, ki je takrat na voljo.
Zato je vlaganje v NMP vlaganje v zdravje populacije v najhujših trenutkih in
najhujših bolezenskih stanjih.
Ob pomanjkanju zdravnikov za
zagotavljanje 24 urne NMP v Sloveniji, sprašujem Ministrstvo za zdravje, kdaj
bo na vrsti ureditev NMP in urgentne medicine v Sloveniji. Le ta se sooča s
številnimi problemi:
1.) Pomanjkanje urgentnih
zdravnic/zdravnikov, zdravstvenega in administrativnega osebja
2.) Nedokončana izgradnja urgentnih
centrov
3.) Neenoten način dela in doktrina
v urgentnih centrih in prehospitalu
4.) Neenotna organizacija mreže NMP
5.) Izzivi HNMP
6.) Neobstoj standardov in
normativov
7.) Nedokončano vključevanje v
sistem dispečerskega centra.
