V četrtek, 28. julij je svetovni dan hepatitisa, namen je ozaveščanje splošne javnosti o virusnih hepatitisih, ki so lahko življenje ogrožajoča bolezen, sporočajo iz UKC Ljubljana.
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL zato tudi letos organizira brezplačno testiranje, ki ga bo mogoče opraviti 27. in 28. julija.
Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL:
"Letos že šestnajstič zapored obeležujemo svetovni dan hepatitisa, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ustoličila na rojstni dan odkritelja virusa hepatitisa B, nobelovca Barucha Bloomberga. Za razliko od lanskoletnega slogana (»Hepatitis ne more čakati!«), se letošnji glasi: »Ne morem čakati!«. To je namreč obupan klic množice okuženih v številnih, tudi evropskih državah, kjer še vedno vlada neenakost pri obravnavi bolnikov z virusnimi hepatitisi, predvsem s hepatitisom C. Onemogočen jim je dostop do testiranja in novih zdravil, prisotni sta stigmatizacija in diskriminacija – ponekod celo kriminalizacija osebne rabe drog, ki se lahko razkrije zaradi diagnoze hepatitisa C. V Sloveniji je stanje ravno obratno: tu zdravniki aktivno iščemo okužene, da bi jih lahko čim prej pozdravili in s tem preprečili življenje ogrožajoče posledice in nadaljnje širjenje okužbe. Torej bi naš slogan lahko bil: »Zdravniki ne moremo čakati!«.
Letošnji Svetovni dan hepatitisa zaznamuje precej novosti in izzivov: obnovljena strategija SZO za eliminacijo virusnih hepatitisov; vključevanje cepljenja, testiranja in zdravljenja virusnih hepatitisov v »Evropski načrt za boj proti raku«; tragedija vojne v Ukrajini; pojav hudo potekajočega akutnega hepatitisa nejasnega vzroka pri otrocih; vpliv pandemije covid-19 na obvladovanje virusnih hepatitisov in še mnogo drugih.
V Sloveniji želimo to priložnost izkoristiti za čim boljše informiranje in ozaveščanje splošne javnosti, saj preprečevanje okužb z virusoma hepatitisa B in C oziroma njeno zgodnje odkrivanje in zdravljenje preprečujeta nastanek raka, odpoved delovanja jeter in številne zunajjetrne manifestacije.
Vabimo pa tudi na akcijo anonimnega brezplačnega testiranju na okužbo z virusom hepatitisa C, ki bo ob letošnjem obeležju ponujeno vsakomur, ki bi se želel testirati. Akcijo kot vsako leto organizira Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo MF UL, Slovenskim društvom bolnikov obolelih za virusnim hepatitisom SLOVENIJA HEP in študenti Medicinske fakultete UL iz Projekta Virus pri Društvu študentov medicine Slovenije."
Akcija testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C bo potekala
27. in 28. julija med 14.00 in 18.00 uro na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani.
Testiranje bo ANONIMNO, BREZPLAČNO, BREZ NAPOTNICE in BREZ naročanja.
Poleg oddaje majhnega vzorca krvi bo na voljo zdravnik, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja.
Testiranje je organizirano kar najbolj varno –
poskrbljeno je za vse ukrepe preprečevanja širjenja okužb!
PODROBNEJE O AKTUALNIH TEMAH
Nova strategija SZO za eliminacijo virusnih hepatitisov
V svetu še vedno vsako leto umre 1.2 milijona ljudi zaradi posledic hepatitisov B ali C, 3 milijoni pa se na novo okužijo. Prehodno poročilo SZO na poti k eliminaciji virusnih hepatitisov do leta 2030 kaže, da je šest let po postavitvi strategije le osem evropskih držav to strategijo sposobna udejanjiti. Največ napredka je zaznati na področju cepljenja proti hepatitisu B in zdravljenja hepatitisa C z novimi zdravili, ki vodi v popolno ozdravitev. Glede cepljenja proti hepatitisu B je v Evropi zaenkrat le 11 držav doseglo želeni cilj SZO, 95% precepljenost otrok; Slovenija se je z 79.9% precepljenostjo zelo slabo odrezala. Glede zdravljenja hepatitisa C pa se je delež zdravljenih po letu 2016 povečal kar za desetkrat; v Sloveniji ta delež stalno narašča že zadnjih 20 let, pač glede na novo odkrite bolnike. Danes SZO ocenjuje, da je z virusom hepatitisa B (HBV) kronično okuženih 296 milijonov, 58 milijonov pa jih je okuženih z virusom hepatitisa C (HCV). V Evropi ocenjujejo, da se jih s HCV vsako leto na novo okuži kar 300 000, za razliko od HBV, kjer je letni prirastek okuženih »le« 19 000 (posledica cepljenja).
Najbolj pereč problem je še vedno odkrivanje okuženih, ki se okužbe desetletja ne zavedajo in dostikrat pomoč poiščejo šele takrat, ko pride do nenadne odpovedi delovanja jeter, nastanka raka na jetrih, ki je dokazano povezan z okužbo s HBV ali HCV, ali resnih zunajjetrnih manifestacij okužbe s HBV ali HCV. V Evropi le četrtina okuženih s HCV in le desetina okuženih s HBV ve za svojo okužbo.
Zato je SZO na zasedanju generalne skupščine maja letos sprejela sklep o postavitvi nove strategije, ki bo vključevala eliminacijo do leta 2030 hkrati virusnih hepatitisov, HIV in spolno prenosljivih okužb. Vse te nalezljive bolezni imajo namreč skupna epidemiološka izhodišča, s povezovanjem vseh posameznih, že obstoječih aktivnosti, servisov in kadrovskega potenciala za njihovo obvladovanje pa bi lahko močno izboljšali ozaveščanje in odkrivanje okuženih, pa tudi zdravljenje in preprečevanje okužbe. V septembru letos naj bi bila ta strategija tudi dokončno potrjena in predana članicam v izvedbo.
Vključevanje cepljenja, testiranja in zdravljenja virusnih hepatitisov v »Evropski načrt za boj proti raku«
Bolezni jeter so postale drugi najpogostejši vzrok prezgodnje smrti odraslih aktivnih Evropejcev. Okužbi s HBV in HCV sta odgovorni za 76% raka jeter v svetu. Rak jeter je šesti najpogostejši rak in tretji na lestvici najpogostejših vzrokov smrti zaradi rakavih obolenj. Za razliko od drugih rakov, ki jih je mogoče preprečiti in so v upadu, je rak jeter v porastu. Ker zaenkrat primanjkuje ustreznih učinkovitih strategij za njegovo pravočasno odkrivanje, je preprečevanje raka jeter ključni ukrep za zmanjšanje njegovega bremena.
Predlog Evropske komisije z naslovom “Evropski načrt za boj proti raku” izpostavlja pomen dejavnikov tveganja za nastanek raka in njihovo prepoznavo, ter želi v rutinski program presejanja na raka dojke, materničnega vratu in debelega črevesja dodati še nova presejanja na dodatna rakava obolenja. Dostopnost do cepljenja proti hepatitisu B in zgodnje odkrivanje ter zdravljenje hepatitisov B in C lahko močno zamejijo število obolelih za rakom jeter. Pomembno je tudi vpeljevanje strategij za izboljšanje ozaveščanja o teh okužbah. Zato je bila podana iniciativa, da bi v »Evropski načrt za boj proti raku” vključili tudi cepljenje proti hepatitisu B, široko zastavljeno testiranje na HCV in ustrezno zdravljenje ter ozaveščanje glede HBV in HCV, predstavljena EU na mednarodnem srečanju pod okriljem predsedovanj Slovenije svetu EU oktobra lani, v organizaciji Evropskega združenja za bolezni jeter (EASL) in Evropskega združenja bolnikov z boleznimi jeter (ELPA). Slovenija je v svojo strategijo boja proti raku že vključila te aktivnosti v Državni program obvladovanja raka 2022-2026.
Vojna v Ukrajini in virusni hepatitis
Tragedija vojne v Ukrajini, kjer okužbi s HBV in HCV predstavljata pomemben javnozdravstveni problem, je z domov v Evropo pregnala milijone razseljenih oseb, ki jim je gostoljubje ponudila tudi Slovenija. Po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC) je v splošni populaciji odraslih tam prevalenca okužbe s HBV ocenjena na 1%, s HCV pa na 3%, pri čemer je delež precej višji pri moških, starejših in v ključnih populacijah. Le-te pa se nekoliko razlikujejo od tistih v Sloveniji.
Zato smo v Sloveniji že zelo zgodaj pripravili smernice za ozaveščanje, odkrivanje in zdravljenje razseljenih oseb, okuženih s HBV in HCV, kakor tudi za ustrezno cepljenje proti hepatitisu B. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL smo za namen celotne države pripravili posebne vprašalnike za osebno rabo (tudi v ukrajinskem in angleškem jeziku) glede tovrstnih okužb in dejavnikov tveganja, ter informacije o možnostih testiranja in zdravljenja (https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/klinika_za_infekcijske_bolezni_in_vrocinska_stanja/zdravstvena_obravnava_infekcijskih_bolezni_pri_razseljenih_osebah_iz_ukrajine-laicna_javnost).
Tudi strokovna javnost je bila posebej informirana. Infektologi pa vse to že aktivno izvajamo.
Hudo potekajoč akutni hepatitis nejasnega vzroka pri otrocih
V začetku aprila je bila strokovna javnost obveščena o otrocih, mlajših od 16 let s hujšim potekom akutnega vnetja jeter (hepatitisom), katerega vzrok ni bil pojasnjen. Prvi primeri so prihajali iz Škotske in Anglije, o bolezni pa so nato zdaj poročali tudi iz drugih držav. Od 1. oktobra lani do danes je v svetu bilo prijavljenih nad 1000 potrjenih primerov pri mlajših od 16 let, ki ustrezajo definiciji sindroma, še več je verjetnih, opravljenih je bilo nad 45 presaditev jeter, 22 otrok pa je žal bolezni podleglo. V treh četrtinah primerov gre za otroke, mlajše od 6 let. Dve tretjini primerov prihajata iz Evrope in Severne Amerike,
Povzročitelj obolenja zaenkrat ostaja neznan. Kot enega izmed možnih vzrokov trenutno strokovnjaki navajajo okužbo s “črevesnimi” adenovirusi ob predhodni okužbi s SARS-CoV-2, ki vztraja v črevesju in katerega novodošli adenovirus spodbudi, da v obliki superantigena sproži izrazit imunski odziv v jetrih. Lahko bi šlo tudi za mutacijo drugih, že znanih virusov, ali pa za povsem nov patogen. Morda pa ne gre za infekcijsko naravo bolezni in je vzrok zaenkrat še nepojasnjen toksin ali vpliv iz okolja. Ali pa bomo odkrili nov virus?
V Sloveniji primera, ki bi zadostil vsem kriterijem bolezni, še nismo imeli. Slovenska strokovna javnost pa je v pripravljenosti, podana so ustrezna priporočila za ukrepanje tako pediatrom, infektologom, kot tudi širši strokovni javnosti. Ker gre za resno bolezen pri otroku, katere povzročitelja še ne poznamo in zaenkrat še ni močno razširjena, je trenutno na mestu pozornost in upoštevanje temeljnih higienskih ukrepov: higiena rok, higiena kašlja in distanca do osebe, ki kaže znake okužbe dihal. V kolikor bi pediatri obravnavali otroka, ki ustreza kriterijem verjetne ali možne tovrstne bolezni, otroka napotijo na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, kjer bo tak otrok ustrezno oskrbljen.
Vpliv pandemije covid-19 na breme virusnih hepatitisov
Izpolnjevanje strategije SZO za eliminacijo hepatitisov B in C do leta 2030 je v svetu zastalo tudi zaradi pandemije COVID-19, ki je najbolj okrnila prav odkrivanje in zdravljenje kronično okuženih. Statistična projekcija je pokazala, da eno samo leto tako okrnjenih aktivnosti v svetu povzroči skoraj milijon novih dodatnih okužb, 45 000 presežnih primerov raka na jetrih in 75 000 presežnih smrti.
Čeprav je tudi v Sloveniji pandemija COVID-19 posegla na področje obvladovanja virusnih hepatitisov in leta 2020 močno skrčila število testiranih in zdravljenih, smo s hitro prilagoditvijo smernic obravnave bolnikov preprečili najhujše. Že leta 2021 pa smo nadoknadili izpadle aktivnosti in se v letošnjem letu povsem povrnili »na zeleno vejo«.
Stanje virusnih hepatitisov v Sloveniji leta 2022
Letos obeležujemo 25 let obstoja nacionalne strategije obvladovanja hepatitisa C, ki je nedvomno obrodila pomembne sadove, saj je Slovenija na poti k njegovi eliminaciji. Medicinska oskrba bolnikov s hepatitisom C je na najvišji možni ravni, ki vključuje enostavno dostopnost do testiranja in zdravljenje z najsodobnejšimi zdravili, za kar gre iskrena zahvala številnim deležnikom.
Ponašamo se z izjemnimi uspehi pri obvladovanju hepatitisa C, saj nas je SZO opredeljuje kot primer dobre prakse. Z inovativnim aktivnim pristopom smo prvi v svetu povsem eliminirali okužbo v določenih skupinah bolnikov, kot so hemofiliki, dializirani bolniki, bolniki s presajenimi organi in okuženi s HIV. Prav tako imamo v svetu priznano zelo dobro zastavljen model obvladovanja okužbe s HCV pri uporabnikih drog v programih nadomestnega zdravljenja. Medtem ko je bila v Evropi zaenkrat odkrita le četrtina okuženih s HCV in od njih šele tretjina zdravljenih, je pri nas stanje bistveno drugačno: s strategijo »testiraj in zdravi« smo odkrili že več kot 80% okuženih in jih dve tretjini že tudi pozdravili.
Pravkar smo s pomočjo strokovnjakov iz ECDC ocenili, da je v Sloveniji trenutno le še 0.07% ljudi okuženih s HCV. Odkriti in pozdraviti moramo torej še dobrih tisoč neprepoznanih bolnikov. Z informiranjem in ozaveščanjem prebivalstva, predvsem najbolj izpostavljenih skupin, z enostavno dostopnostjo do testiranja, ki se lahko opravi pri osebnem zdravniku ali celo anonimno in brezplačno, s trajno enkratno napotnico za infektologa, ki velja vse življenje in strategijo »testiraj in zdravi«, se je stroka v največji možni meri približala potencialno okuženim in poenostavila postopek. Testira se lahko vsakdo, zdravi se lahko vsak okužen s HCV.
Zaradi vsega povedanega nadaljujemo z akcijo anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C. Do sedaj se je ob takih akcijah testiralo že nad 8 200 ljudi, ob čemer smo odkrivali nezaznavno okužene in s tem dobesedno rešili marsikatero življenje, saj okužba vrsto let poteka brez bolezenskih znakov in se je okuženi sploh ne zaveda – dokler lahko ni že prepozno. Zadnji dve leti se je prvič zgodilo, da nismo med akcijo testiranja odkrili nobene osebe, okužene s HCV, kar posredno najverjetneje nakazuje na to, da se naše delo dobro obrestuje.
Priložnost pa želimo izkoristiti tudi zato, da javnost z vašo pomočjo opozorimo, da ima tudi sicer možnost anonimnega, brezplačnega testiranja na okužbo z virusoma hepatitisa B in C, ki poteka vsak ponedeljek med 12.00 in 14.30 uro na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani.
Opozoriti pa želimo tudi na možnost cepljenja proti hepatitisu B, ki je učinkovito in imunogeno ter eno najbolj preučevanih in varnih cepiv v zgodovini medicine. Priporočamo ga vsem, ki do sedaj še niso bili cepljeni – torej predvsem tistim, rojenim PRED letom 1992, ko je bilo cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok. Le-ti se od januarja 2020 cepijo že v prvem letu starosti s kombiniranim 6-valentnim cepivom.
Vse več pa letos beležimo tudi pojavov akutnega hepatitisa A, predvsem izbruh spolno prenesenega med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Zato priporočamo preventivno cepljenje tudi proti hepatitisu A; v primeru potrjenega stika z okuženim pa še necepljenim priporočamo poekspozicijsko cepljenje.
Ob zaključku Vas vljudno prosim, če prebivalke in prebivalce Slovenije v našem imenu povabita na testiranje in jim prenesete informacijo o pomenu testiranja in zgodnjega odkrivanja hepatitisa C, ki je povsem ozdravljiv, če ukrepamo dovolj zgodaj.
Najlepša hvala!
Pripravila:
Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana
Japljeva 2, Ljubljana
Vodja Nacionalne ekspertne skupine za virusne hepatitise
mojca.maticic@kclj.si
