Koliko držav je že uzakonilo evtanazijo in pomoč pri samomoru ter po kakšni pravni poti so šle?
Ureditve pomoči pri samomoru in evtanaziji v Evropi je na novinarski konferenci Pravne dileme in zdravniški pogled na pomoč pri samomoru in evtanaziji predstavil Peter Golob, dr. med. in univ. dipl. prav., predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Povedal je, da so koncepti v različnih državah različni. »Predvsem je bistvena razlika med pomočjo pri samomoru in pomočjo pri evtanaziji (usmrtitvi na zahtevo). V svetu je trenutno 11 držav, ki omogočajo eno ali drugo, nekatere pa oboje. V Evropi so države, ki omogočajo pomoč pri samomoru: Švica, Nemčija in Avstrija, kjer je to mogoče od letos. Države Beneluksa dovolijo evtanazijo in pomoč pri samomoru pod določenimi pogoji. V Španiji pa priznavajo pravico do usmrtitve na zahtevo – in to vežejo na dolžnost nekoga, da pomoč izvede (pod določenimi pogoji),« je povedal Peter Golob, dr. med. in univ. dipl. prav., predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije.
V osnovi sta evtanazija in pomoč pri samomoru kaznivi dejanji. Uzakonitev evtanazije in/ali pomoči pri samomoru pa je način, kako doseči nekaznivost za izvršitev omenjenih kaznivih dejanj. Pravno sta poznani dve poti, ena je, da se to doseže z interpretacijo kazenskega zakonika, kot je bilo v Švici (od leta 1942). Podobno je v Avstriji, kjer je Ustavno sodišče kaznivost pomoči pri samomoru v celoti črtalo.
Drugi način je določitev pogojev, kdaj pomoč pri samomoru ni kazniva, z drugim zakonom. Nazivi teh zakonov so običajno Zakon o pomoči pri samomoru, Zakon o evtanaziji, Zakon o pravici do končanja življenja. V teh zakonih se določijo pogoji, pod katerimi lahko oseba zahteva te pravice, določijo se tudi osebe, ki lahko tako pomoč opravijo in za to niso kaznovane. Praviloma so to določene poklicne skupine: zdravniki, medicinske sestre in farmacevti, ne pa vedno. In še tretjo možnost poznajo pravne ureditve: ta je uzakonjena v Španiji, kjer so določili dolžnost določenim poklicnim skupinam, da pri teh postopkih sodelujejo, ko so za to izpolnjeni pogoji. Španska ureditev je bila uzakonjana brez sodelovanja zdravniške stroke in je v presoji na njihovem ustavnem sodišču.
Različne države tudi različno definirajo, kakšni so pogoji na strani pacienta, torej kdaj lahko nekdo zahteva pomoč pri samomoru ali evtanazijo.
Običajno je, da je dopuščena pomoč pri samomoru oz. usmrtitev (v državah, kjer je to dekriminalizirano), kadar gre za smrtno bolezen ali napredovalo degenerativno bolezen in so izčrpane možnosti lajšanja trpljenja, ki ga ne predstavljajo njuno samo bolečine, ampak tudi druge vrste trpljenja.
V slovenskem predlogu zakona, ki ga je pripravila skupina v okviru združenja Srebrna nit in zdravniška stroka pri njem ni sodelovala, pa so združene najširše možnosti, je opozoril Peter Golob: »Gre za strogo subjektivno koncepcijo, kaj je trpljenje in kaj je ocena tega, kaj je sprejemljiva možnost lajšanja, in najširši nabor stanj, ki dopuščajo pomoč pri usmrtitvi oz. usmrtitev. Tako obsežnega nabora pogojev, pod katerimi pacient lahko stopi na to pot, in tako subjektivnega načina ocenjevanja neznosnosti trpljenja in možnosti lajšanja trpljenja noben drug zakon na svetu ne predvideva,« je opozoril Peter Golob.
Zdravniška stroka se strinja, da je potrebna poglobljena in strokovna razprava o tem, kako urediti vprašanja, ki se pojavljajo ob koncu življenja, ima pa še več strokovnih pomislekov o rešitvah, kot so v predlaganem zakonu.
Zato vabljeni, da prisluhnete še drugim izpostavljenim pravnim in strokovno-medicinskim dilemam, ki so bile predstavljene na novinarski konferenci, ki jo je Zdravniška zbornica pripravila 21. julija 2022
00:00 Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: Pogled zdravniške stroke na pomoč pri samomoru in evtanaziji
05:29 Peter Golob, dr. med. in univ. dipl. prav.: Ureditve po Evropi
11:20 Doc. dr. Urban Vrtačnik, univ. dipl. prav.: Pravica do dostojanstva – med odločanjem o samem sebi in vrednostjo življenja
17:44 Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.: Vloga in izkušnje zdravnika družinske medicine ob umiranju pacienta
26:27 Jernej Benedik, dr. med.: Onkološki inštitut – Paliativna oskrba
31:50 Prof. dr. Borut Škodlar, dr. med.: Program preprečevanja samomora in pravica do pomoči pri samomoru
36:00 Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.: O osnutku Zakona o pravici do pomoči pri prostovoljni prekinitvi življenja skozi oči zdravnika
