V nadaljevanju si lahko preberete, kakšno je dolžnostno postopanje zdravnikov v primerih, ko ni mogoče pridobiti soglasja pacienta za zdravstveno obravnavo oziroma medicinski poseg (primeroma soglasja za cepljenje proti COVID-19 od pacienta v DSO, ki ni sposoben odločati o sebi). Dodajamo, da za otroke velja posebna ureditev glede privolitve v zdravstveno obravnavo, ki je urejena v 35. členu Zakon o pacientovih pravicah (v nadaljevanju: ZPacP) in ni predstavljena v tem prispevku, ki je primarno namenjen naslavljanju dilem povezanih z zdravstveno obravnavo v DSO.
ZPacP v 26. členu določa, da ima pacient pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju in pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil (v celoti izpolnjene pojasnilne dolžnosti zdravnika) ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Kadar pa pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg, se ta sme v skladu s 37. členom ZPacP opraviti le, če ga dovoli zakoniti zastopnik. Če pa zdravnik ugotovi, da zakoniti zastopnik ne odloča v najboljšo zdravstveno korist pacienta, lahko o tem obvesti organ, ki je postavil zakonitega zastopnika, za zagotovitev ustreznega zastopanja.
V primeru, da pa pacient nima zakonitega zastopnika, izvajalec zdravstvene dejavnosti obvesti pristojni organ za začetek postopka za postavitev zakonitega zastopnika. Dokler pacientu ni postavljen zakoniti zastopnik, lahko privolitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo dajo osebe, ki so sposobne odločanja o sebi in so dopolnile 18 let starosti, in sicer v naslednjem izključujočem vrstnem redu:
- pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti,
- pacientovi otroci ali posvojenci,
- pacientovi starši oziroma posvojitelji,
- pacientovi bratje ali sestre,
- pacientovi stari starši,
- pacientovi vnuki.
Če osebe iz posamezne alineje zgoraj ne dosežejo soglasja o izvedbi medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave, pa o njem lahko odloči zdravnik, ki ga zdravi, pri čemer upošteva podana mnenja in pacientovo največjo zdravstveno korist.
Smiselno enako velja tudi za primere, ko pacient sicer nima težav v duševnem zdravju, a začasno ni sposoben odločanja o sebi. Tudi v tem primeru lahko soglasje poda zakoniti zastopnik oziroma če ga ni, osebe iz zgoraj navedenih alinej.
29. člen ZPacP določa še izjemo, ko je mogoče izvesti medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo brez privolitve tako pacienta kot tudi njegovega zastopnika oziroma pooblaščenca. Medicinski poseg oziroma zdravstvena obravnava, ki ni nujna medicinska pomoč (ki se lahko vedno opravi brez privolitve pacienta, ki ni sposoben odločanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje) in hkrati ni operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, se tako pacientu lahko opravi brez njegove privolitve pod naslednjimi pogoji:
- pacient ni sposoben odločanja o sebi,
- zdravnik ni vedel in ni mogel vedeti, da je pacient, pacientov zdravstveni pooblaščenec oziroma pooblaščenka, pacientov zakoniti zastopnik oziroma zastopnica druga oseba, ki po zakonu lahko da privolitev, posegu nasprotoval,
- privolitve oseb iz prejšnje alineje v razumnem času ni bilo mogoče pridobiti in
- bo medicinski poseg oziroma zdravstvena obravnava pacientu v največjo zdravstveno korist.
Izpostavljamo pa, da morajo biti za postopanje po 29. členu ZPacP hkrati izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji ter gre za izjemo, ki se mora kot taka razlagati restriktivno, zato bo v praksi najverjetneje manj uporabljiva za cepljenje proti COVID-19.
Za konec še poudarjamo, da je potrebna previdnost pri izvajanju posegov brez privolitve
pacienta. Navedeno je dopustno zgolj ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev, v
nasprotnem primeru pa obstaja tveganje prekrškovne odgovornosti. 86. člen ZPacP
namreč določa:
86. člen
(izvedba zdravstvene obravnave brez privolitve
pacienta)
(1) Z globo od 4.100 do 100.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, zdravstveni delavec,
ki opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, ali zdravstveni
delavec, ki brez koncesije samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, če izvede
medicinski poseg ali druga dejanja v postopkih zdravljenja in rehabilitacije
brez privolitve pacienta (drugi odstavek 26. člena tega zakona).
(2) Z globo od 100 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
Oddelek za pravne zadeve
