Paliativna
oskrba je oskrba bolnika z napredujočo neozdravljivo kronično boleznijo v
zadnjem obdobju proti koncu življenja. Običajno zdravljenje je usmerjeno
predvsem na bolezen, paliativna oskrba pa je usmerjena na bolnika in skuša
nasloviti vse dimenzije človeškega bitja. Večina bolnikov paliativne oskrbe ima
predsodke, da so prikrajšani za določeno zdravljenje, vendar to ne drži. Tudi
zanje pridejo v poštev vse tiste metode zdravljenja, kot za bolnike, ki niso
paliativni. »Vendar pa izbiramo tiste metode, ki bodo vplivale na kakovost
življenja bolnika – ker vemo, da izboljšanje kakovosti življenja aktivno
podaljšuje bolnikovo preživetje,« poudarja Jernej Benedik, dr. med.,
specialist internistične onkologije iz Oddelka za akutno paliativno oskrbo na
Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Paliativna oskrba ima tri obdobja, pojasnjuje Jernej Benedik. V prvem obdobju smo še vedno usmerjeni v obvladovanje same bolezni.
Sledi obdobje pozne paliativne obravnave, ko zdravljenje, ki je usmerjeno k obvladovanju bolezni, ni več primerno (npr. ker je na primer rakava bolezen odporna na zdravljenje ali zdravljenje povzroča take neželene učinke, da pacienti sami tega ne želijo več). V tem obdobju se vedno dotaknemo teme smrti in umiranja, skozi prizmo strahu pred trpljenjem.
Tretje obdobje pa je obdobje oskrbe umirajočega, kjer je cilj zagotavljanje udobja in blaženja trpljenja in predvsem, da je ljudem omogočena smrt v miru, brez trpljenja.
»Pomembno je, da je ljudem omogočena paliativna oskrba ne glede na to, kje so – bodisi doma, v bolnišnici ali v domu za ostarele in tudi glede na njihovo pot skozi zdravstveni sistem. Pomembno je tudi, da ko imamo paliativni načrt, da vsaka naslednja obravnava sledi temu načrtu, ne pa da se z dodatnimi, pogosto agresivnimi načini zdravljenja, slabša kakovost življenja in na ta način tudi skrajšuje samo življenje,« podarja Benedik.
In dodaja: »Pri nadaljnjem načrtovanju zdravstvenega sistema v Sloveniji je zato nujno, da zagotovimo vsem bolnikom dober dostop do paliativne oskrbe.«
Vsebina je pripravljena na podlagi predstavitve paliativne oskrbe na novinarski konferenci Pravne dileme in zdravniški pogled na pomoč pri samomoru in evtanaziji, ki je bila 21. julija 2022 ma Zdravniški zbornici Slovenije.
Vabljeni, da prisluhnete še drugim na novinarski konferenci izpostavljenim pravnim in strokovno-medicinskim temam:
01:08 Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: Pogled zdravniške stroke na pomoč pri samomoru in evtanaziji
05:29 Peter Golob, dr. med. in univ. dipl. prav.: Ureditve po Evropi
11:20 Doc. dr. Urban Vrtačnik, univ. dipl. prav.: Pravica do dostojanstva – med odločanjem o samem sebi in vrednostjo življenja
17:44 Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.: Vloga in izkušnje zdravnika družinske medicine ob umiranju pacienta
26:27 Jernej Benedik, dr. med.: Onkološki inštitut – Paliativna oskrba
31:50 Prof. dr. Borut Škodlar, dr. med.: Program preprečevanja samomora in pravica do pomoči pri samomoru
36:00 Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.: O osnutku Zakona o pravici do pomoči pri prostovoljni prekinitvi življenja skozi oči zdravnika
