Vlada je le nekaj dni pred 100-tim dnem vladanja poslala v Državni zbor predlog Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, s katerim lahko odpravi praktično vse omejitve za sežiganje fosilnih goriv v Sloveniji. Za industrijske objekte, ki za delovanje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje, kot so livarne, cementarne, železarne, sežigalnice odpadkov, toplarne, kemične tovarne in tovarne keramike, opečnih izdelkov, asfaltnih zmesi itn., tako ne bi več veljale omejitve glede vrste in kakovosti goriva ter ur obratovanja, prav tako pa tudi ne mejne vrednosti izpustov strupenih in toplogrednih snovi skozi tovarniške dimnike.
Ni dvoma, da se bo z uveljavitvijo zakona in odpravo omejitev izpustov dimnih plinov kvaliteta zraka v Sloveniji dodatno poslabšala, kar bo škodovalo predvsem zdravju ljudi. Zakon sicer predvideva ukrepanje ob preseženih alarmnih vrednostih žveplovega dioksida ali dušikovega dioksida v zraku, hkrati pa ne predvideva nobenih omejitev izpuščanja rakotvornih prašnih delcev PM2,5 in PM10 ter drugih rakotvornih snovi in hormonskih motilcev, kot so težke kovine, benzen, dioksini, furani, policiklični aromatski ogljikovodiki itn. Poleg tega ne moremo računati na inšpekcijske službe, saj so te že sedaj preobremenjene. Z opustitvijo okoljevarstvenih dovoljenj ne bo več veljal niti nadzor izpustov toplogrednih plinov, ki so sicer »največji sovražniki« slovenske vlade.
Z zakonom bodo lahko lastniki cementarn, železarn, livarn, kemičnih tovarn, toplarn, elektrarn itn. neomejeno onesnaževali zrak in zastrupljali naravo. Zavedati se moramo, da je zrak v Sloveniji, predvsem v hladnejših mesecih, zelo onesnažen in da Slovenija sodi med bolj onesnažene evropske dežele. Slovenci pa že sedaj prepogosto zbolevamo in umiramo zaradi onesnaženega zraka. Žrtve bodo predvsem naši otroci, saj le-ti še rastejo in se razvijajo ter so zato še bolj občutljivi na strupene snovi prisotne v izpustih tovarn. Prizaneseno pa ne bo niti ostalim državljanom. Posledice zakona bodo čutili še zlasti starejši in ljudje s kroničnimi boleznimi, kot so bolezni srca in pljuč, ki se bodo ob dihanju onesnaženega zraka poslabšale. Slovenija se uvršča tudi v prvo petino evropskih držav po zbolevnosti in umrljivosti za rakom. V kako čistem okolju živimo, kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo, na kakšni zemlji raste naša hrana, so pomembni dejavniki, ki vplivajo na to, kako zdravi bomo in z zakonom, ki omogoča opustitev okoljevarstvenih dovoljenj, se bo kvaliteta našega okolja le še poslabšala. Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo je za zdravnike tako popolnoma nesprejemljiv in zahtevamo, da se iz zakona odstrani celoten 3. člen, ki dovoljuje odstopanja od mejnih vrednosti izpustov industrijskih obratov predpisanih v okoljevarstvenih dovoljenjih. Zanima nas, ali je kdo pred tako odločitvijo analiziral prednosti in slabosti oziroma izračunal, koliko več bomo imeli akutnih obolenj in poslabšanj kroničnih bolezni zaradi poslabšanja kvalitete zraka (astma, bronhitisi, srčno-žilna obolenja), kolikim ljudem se bo zato zdravje trajno poslabšalo in koliko ljudi bo na novo zbolelo takoj ali čez nekaj let.
Vladni zakon predstavlja veliko presenečenje in razočaranje, saj smo od vlade, ki se je zavezala zeleni politiki, pričakovali ravno nasprotne ukrepe z zaostrovanjem okoljske zakonodaje, predvsem pa popolno izpolnjevanje zahtev Evropske komisije iz leta 2019 za sežigalnice in takojšnjo izenačitev pogojev obratovanja sežigalnic in sosežigalnic oziroma cementarne v Soški dolini ter razveljavitev uredbe o sežigalnicah, ki je ena izmed najškodljivejših uredb prejšnje vlade in je bila sprejeta tik pred nastopom nove vlade. Sedanja vlada namreč še ni razveljavila Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki omogoča podeljevanje koncesij za sežiganje odpadkov oziroma sežigalnice za dobo najmanj 30 let brez predhodne presoje vpliva sežiganja na okolje. Koncesijo za sežiganje odpadkov bi tako lahko brez presoje vplivov na okolje dobilo ljubljansko podjetje in postavilo sežigalnico za polovico slovenskih odpadkov (vsaj 300 ton dnevno) skoraj v središču mesta. Sežigalnica odpadkov bi v hladnih, meglenih in neprevetrenih mesecih tako dodatno poslabšala kakovost zunanjega zraka, saj bi se strupene snovi iz njenega dimnika lahko zaradi neprevetrenosti in jezera hladnega zraka oziroma temperaturnega obrata na višini do 250 metrov nad tlemi le nabirale v Ljubljanski kotlini in kopičile nad središčem mesta in okolico. Ogroženi bodo zlasti starejši, bolniki z boleznimi srca in ožilja ter boleznimi dihal, nosečnice in otroci.
Nenavadno je, da Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ne nasprotujeta sprejeti uredbi o sežiganju odpadkov in tudi ne zakonu o opustitvi okoljevarstvenih dovoljenj. V hladnejših mesecih bomo spremljali njihova priporočila vrtcem in šolam o zmanjšanju izvajanja fizičnih aktivnosti na prostem, medtem ko zdaj niso nasprotovali ukrepom, ki vodijo v še dodatno onesnaženje zraka. Ali bo NIJZ v času ogrevalne sezone res priporočal zračenje razredov zaradi nevarnosti prenosa virusa SARS-CoV-2 in s tem otroke še bolj izpostavil strupenim snovem v onesnaženem zunanjem zraku?
Člani in sodelavci Delovne skupine za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje Zdravniške zbornice Slovenije nasprotujemo Zakonu o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, saj je popolnoma nesprejemljivo, da bi bilo uničevanje okolja in zdravje naših otrok odvisno od finančnih špekulantov oziroma volatilnosti energetskih trgov, kot navaja vlada v 1. členu Zakona.
Pričakujemo, da bo vlada iz Zakona odstranila 3. člen, ki omogoča sežiganje fosilnih goriv brez omejitev, in tudi preklicala uredbo o podeljevanju koncesij za sežiganje odpadkov, ki jo je sprejela še prejšnja vlada. Čakamo tudi na vladno znižanje mejnih vrednosti za izpuste strupenih snovi cementarne in konec zapostavljanja prebivalcev Soške doline.
izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med
izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.
Ana Mavrič, dr. med.
Nevenka Mlinar, dr. med.
mag. Marina Praprotnik, dr. med.
