Ljubljana, 6. oktober 2022. »V Sloveniji obstajajo številni kazalniki, ki merijo napake, neželene dogodke, smrtnost in druge potencialne negativne učinke, ki nastanejo v procesih zdravljenja, kazalnikov, ki bi merili učinek zdravljenja na zdravje prebivalcev, pa praktično ne uporabljamo,« je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi dokumenta Usmeritve za uvedbo na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave v Sloveniji izpostavil prim. mag. Dorjan Marušič, član ekspertne skupine, ki je pripravila Usmeritve. Dokument je danes izšel v e-obliki pri Zdravniški zbornici Slovenije in je javno dostopen na spletni strani zbornice >>>.
Kot je pojasnil prim. mag. Marušič, tako ne vemo, kateri postopki, zdravila in druge zdravstvene tehnologije imajo na zdravstveno stanje prebivalcev pozitiven vpliv, kateri negativen in kateri vpliva sploh nimajo. »Ker izidov zdravstvene obravnave ne merimo, jih ne moremo primerjati s stroški zdravljenja, zato posledično stroškovne učinkovitosti posameznih tehnologij ne moremo izmeriti. Od dosežene samostojnosti Slovenije ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev v javni mreži ni razvil orodij strateškega naročanja in plačevanja storitev,« je dejal Marušič.
»Vse države se borijo z naraščajočimi stroški zdravstvene oskrbe, neracionalno porabo denarja v zdravstvu ter z neenakostjo kakovosti zdravstvenih storitev med posameznimi izvajalci in regijami. Navkljub dodatnemu financiranju in številnim drugim ukrepom v zadnjih 20 letih težave ostajajo enake,« je izpostavila prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, Inštitut za ekonomska raziskovanja, DOBA Fakulteta Maribor, predsednica ekspertne skupine.
Pojasnila je, da so v Usmeritvah avtorji raziskali možnosti uvedbe na vrednosti temelječe zdravstvene oskrbe (NaVTeZ) v Sloveniji. »NaVTeZ je koncept, kjer pacienti in vsi ostali deležniki skupaj in usklajeno definirajo uspeh kot zagotavljanje izidov zdravstvene obravnave, ki so pomembni za pacienta, ob najnižjih stroških, s čimer dosežemo, da imajo izvedene zdravstvene storitve kar najvišjo vrednost za pacienta. Za uvedbo NaVTeZ je potrebno kar nekaj priprav na področju definiranja kazalnikov za merjenje vrednosti, merjenja stroškov, zbiranja podatkov pri izvajalcih, zagotavljanja ustrezne informacijske podpore, ne nazadnje pa je potrebno spremeniti tudi sistem financiranja izvajalcev v smeri, da doseganje vrednosti spodbuja,« je pojasnila prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Člani ekspertne skupine za pripravo Usmeritev za uvedbo NaVTeZ so bili poleg prof. dr. Valentine Prevolnik Rupel in prim. mag. Dorjana Marušiča, zdravnika, še izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Janez Bernik, Roche Slovenija, Anže Droljc, Better, Anka Bolka, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Biserka Simčič, Ministrstvo za zdravje, Janko Burgar, Cosylab, Združenje za informacijsko tehnologijo pri GZS, doc. dr. Aleš Rozman, zdravnik in zdaj v. d. direktorja Univerzitetne klinike Golnik, prof. dr. Matej Drobnič, zdravnik, Ortopedska klinika UKC Ljubljana in Katedra za ortopedijo Medicinske fakultete UL ter član RSK za ortopedijo, in Gregor Cuzak, HealthDay.si, koordinator skupine.
Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je ob predstavitvi Usmeritev poudarila: »Z vedno večjim opolnomočenjem bolnikov in večjo zdravstveno pismenostjo postaja vključevanje bolnika v proces zdravljenja nov izziv in dodana vrednost. Nov izziv za zdravstvene sisteme in za zdravnike kot nosilce zdravstvene dejavnosti pa predstavlja smiselna združitev stroškovne učinkovitosti in znanstveno utemeljene kakovosti storitev z izidom, ki ga skladno s svojimi vrednotami pričakujejo bolniki.«
Dodala je, da je zdravstveno varstvo na podlagi vrednosti model zagotavljanja zdravstvenega varstva, pri katerem so ponudniki, vključno z bolnišnicami in zdravniki, plačani na podlagi zdravstvenih rezultatov pacientov. V okviru sporazumov o oskrbi, ki temeljijo na vrednotah, so ponudniki nagrajeni za pomoč pacientom izboljšati njihovo zdravje, zmanjšati učinke in pojavnost kroničnih bolezni ter živeti bolj zdravo življenje na način, ki temelji na dokazih.
Ekspertna skupina je poznavanje NaVTeZ med deležniki preverila z anketo. V njej je bilo ugotovljeno, da 81 % anketiranih uvedbo NavTeZ podpira, največjo vrednost NaVTeZ pa vidi v tem, da bo pacient postavljen v središče sistema. Največje ovire za uvedbo NaVTeZ deležniki vidijo v tem, da izvajalci nimajo zadosti virov (finančnih, kadrovskih, znanja) za analizo podatkov, ter v nezadostni informacijski podpori. Čeprav med največjimi ovirami ni omenjen plačilni sistem, se pri percepciji pomena NaVTeZ kot najpomembnejše in najtežje izvedljive vseeno izkažejo ravno tiste sestavine, na katere je sistem osredotočen danes: plačilo in potrebna reorganizacija mreže in posameznih izvajalcev; integrirana oskrba, podatki ter merjenje izidov zdravljenja se deležnikom zdijo manj pomembni in lažji za implementacijo.
V Usmeritvah avtorji navajajo primer mreže sedmih vodilnih bolnišnic na Nizozemskem Santeon, ki je koncepte NaVTeZ začela uvajati v začetku leta 2016 na področju raka dojke. Pri operacijah raka dojke so opazili razliko v izidih med bolnišnicami. Izide so merili z 19 instrumenti. Da bi ugotovili razlog razlik, so se sestale multidisciplinarne ekipe posameznih bolnišnic. Cilj je bil ugotoviti, ali so razlike posledica razlik pri zbiranju podatkov, značilnosti pacientov ali izbire zdravstvene obravnave. Zdravniki so podrobno pregledali postopek celotnega posega. Čeprav je bil delež revizij operacij zaradi zapletov v vseh bolnišnicah Santeon nizek (manj kot 4-odstoten), je bila razlika med bolnišnicami z najvišjo in najnižjo oceno 400-odstotna. Multidisciplinarne skupine so postopek posega natančno pregledale na ravni posameznega zdravnika in ugotovile, da zdravnik z najnižjo stopnjo zapletov uporablja intenzivnejše izpiranje ran. Dobro prakso so delili z drugimi kirurgi. Po uvedbi nove metodologije so v 18 mesecih reoperacije zaradi zapletov padle v povprečju za 27 % v vseh bolnišnicah Santeon, v bolnišnici St. Antonius, ki je bila pred spremembo najslabša, pa so dosegli kar 2,6-kratno zmanjšanje (EIT Health, 2020).
Kot v Usmeritvah ugotavlja Janez Bernik, so bili v Sloveniji dosedanji poskusi sledenja vrednostim in stroškom zdravstvene obravnave pacientov vpeljani ad hoc oz. na projektni osnovi. »Sistemskega pristopa k obravnavi pacientov z določenim stanjem z upoštevanjem koncepta NaVTeZ v celoti ni, projektni pristopi se namreč večinoma ustavijo pri izmerjeni vrednosti za paciente, kar pa ni nadgrajeno s primerjavo s stroški oz. z ukrepi, ki bi pripeljali do identifikacije neoptimalnosti v procesu in predlaganih sprememb.«
V Evropi pa je kar nekaj iniciativ, ki skušajo primerjati izide pacientov med izvajalci. EUHA (The European University Hospital Alliance) je zveza univerzitetnih bolnišnic, ustanovljena leta 2017, ki si prizadeva za vzpostavitev skupne podatkovne platforme, ki bi omogočala primerjavo izidov posameznih skupin pacientov in izmenjavo dobrih kliničnih praks (https://www.euhalliance.eu/). Nordic Interoperability Project (https://nordicinteroperability.com/) s podobnim ciljem povezuje skandinavske države. Veliko pobud je na nacionalni ravni. Neprofitna francoska organizacija VBHC Consortium (https://www.consortium-vbhc.org/en/home/) spodbuja uporabo instrumentov za merjenje izidov med pacienti, koordinira zbiranje podatkov na skupni podatkovni platformi ter sodeluje s plačnikom pri pripravi novih plačilnih modelov, ki spodbujajo merjenje izidov in njihovo transparentnost.
In kako plačnik storitev, to je ZZZS, na vse to gleda v Sloveniji? »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) spremlja razvojne trende zdravstvenih sistemov in se v celoti zaveda izrednega pomena hitrega in stalnega uvajanja novosti – še posebej tistih, ki prinašajo večjo vrednost za pacienta oz. zavarovano osebo, so hkrati medicinsko priznane in stroškovno učinkovite, zato podpira in sodeluje pri prizadevanjih za hitrejši napredek oz. pripravo podlag na tem področju, kar nedvomno predstavlja ta dokument,« je v uvodu k Usmeritvam zapisala generalna direktorica ZZZS doc. dr. Tatjana Mlakar.
»Z vidika ZZZS je pomembna predvsem vrednost, ki jo kažejo najugodnejši izidi in rezultati zdravljenja za paciente oz. zavarovane osebe ter ključno – njihovo izboljšanje kakovosti življenja. Vzporedno ta cilj spremljamo tudi finančno, in sicer v smislu, da je metoda zdravljenja dolgoročno tudi stroškovno učinkovita, saj je treba slediti največji smotrnosti porabe namensko zbranih javnih sredstev. ZZZS se zaveda priložnosti, zato si je v strateškem razvojnem programu za srednjeročno obdobje do leta 2025 postavil tudi visoke cilje na področju razvoja novih modelov plačevanja in zagotavljanja kakovosti zdravstvenih storitev,« je še zapisala doc. dr. Tatjana Mlakar.
