Receptov proti pomanjkanju zdravnikov je mnogo. A kateri delujejo in kateri ne? O njihovih presojah smo povprašali strokovnjakinje in strokovnjake.
Zasebna Univerza Sigmunda Freuda (Sigmund-Freud University, SFU) bo v okviru posebnega štipendijskega programa rezervirala 20 študijskih mest za študentke in študente medicine, ki bodo po zaključku študija deset let delali v eni od štajerskih deželnih bolnišnic. Ta objava je vznemirila medicinske strokovnjake. Po eni strani to sodelovanje stane 150.000 EUR na študenta, po drugi strani pa bodo ti zdravniki na voljo šele čez šest let. In to samo 20 zdravnikov, kar pa bo samo kaplja na razbeljeno kamenje, saj se že zdaj ve, da manjka vsaj 150 zdravnic in zdravnikov. Časopis Kleine Zeitung meni, da je ta nenavadna pobuda hkrati najdražji način za pridobivanje več zdravnikov. Nasprotno pa je za članico Deželnega zdravstvenega sveta to »zelo razveseljivo, da smo poleg štajerskih možnosti za izobraževanje zdravnikov dobili močnega partnerja v SFU na Dunaju«.
V Deželni zdravniški zbornici pa menijo, da glavni dejavnik ni izobraženje zdravnikov, temveč zdravstveni sistem, ki mu zdravnikov ne uspeva obdržati oz. pritegniti za delovanje na Štajerskem. Razmere bi morale biti bolj privlačne, tako da bi se lahko zdravnik izobrazil za splošnega zdravnika ali specialista, ki bi potem delal za zavarovalnico ali pa bi odprl svojo ordinacijo.
Splošni spodbujevalni dejavniki v tem smislu bi bili: več študijskih mest za študij medicine, zavezujoče štipendije, ciljano podiplomsko izobraževanje, boljše plače, boljše delovne razmere, prožen delovni čas, manj birokracije, otroško varstvo.
Kar zadeva plače, bi bilo nujno, da bi imeli znotraj Avstrije vsi zdravniki vseh usmeritev približno enake plače. Tako npr. dobro utečena praksa hišnega (tj. družinskega) zdravnika, ki ima pogodbo z vsemi zavarovalnicami, lahko računa s prometom približno 300.000 EUR na leto, kar pomeni približno 140.000 EUR na leto (čistega) dohodka.
Opomba: Za ta povzetek sem izjemno dolg članek – kar šest strani – seveda zelo skrajšal. Sicer se pa v njem vidi dolgoročna usmeritev avstrijskega zdravstva: izboljšati predvsem kakovost življenja avstrijskih zdravnikov ter jih predvsem na ta način obdržati doma.
