Pretirana uporaba antibiotikov pri zdravljenju okužb je sprožila razvoj večkrat odpornih bakterij, ki predstavljajo vse večje tveganje za zdravje družbe. Na to opozarja tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Zaradi večkrat odpornih bakterij smo leta 2019 globalno zabeležili 1,27 milijona smrti, še več pa je bilo s tem vzrokom povezanih smrti, je v spletnem pogovoru, ki ga je pripravila Slovenska tiskovna agencija pred evropskim dnevom preudarne rabe antibiotikov 18. novembra, povedala infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
"Proti nekaterim bakterijam sploh nimamo več učinkovitih zdravil," je opozorila. Najbolj trpijo pacienti v državah, kjer je zdravstvo manj razvito, v razvitem svetu pa hudo bolne in imunsko oslabele osebe.
Ker so nekatere bakterije postale odporne že na številne antibiotike, skušajo zdravniki učinkovine med seboj kombinirati. "To ni več tista praksa, ko smo s police vzeli antibiotik, s katerim smo pozdravili pacienta," je dodala.
Dokončne rešitve pa ni, saj bodo bakterije postajale vse bolj odporne: "Antibiotik je zanje zgolj en problem več, ki ga je treba premagati. Številne raziskave kažejo, kako hitro se bakterije prilagajajo nanje."
Sožitje z mikroorganizmi
Vsaj delno rešitev po njenih besedah predstavlja odgovorna raba antibiotikov, da "vzdržujemo neke vrste sožitje z mikroorganizmi, da živijo z nami, so na naši koži in sluznici, a nas bolj ščitijo in ne povzročajo škode". Pomembna je tudi bolnišnična higiena, cepljenje, odgovorna raba antibiotikov, učinkovita mikrobiološka diagnostika, usmerjeno zdravljenje ter čim prejšnje peroralno antibiotično zdravljenje, saj se odpornost mikrobov pogosteje pojavlja pri bolnišničnih okužbah. Poleg tega je smiselno tudi skrajšati čas jemanja antibiotikov, če je to mogoče.
V bolnišnici je ogromno bakterijskih okužb
Specialistka infektologije in intenzivne medicine Milica Lukić je dejala, da je primerov okužb na oddelku intenzivne terapije (IT) res veliko. "Gre za široko paleto okužb, ki so lahko razlog za sprejem na IT ali pa nastanejo med zdravljenjem – najpogosteje pri pljučnici zaradi mehanskega predihavanja, okužbe žilnih katetrov, sečil, kirurških ran, pogosta pa je tudi okužba, povzročena z bakterijo Clostridioides difficile," je pojasnila.
Z izjemo zadnje, ki nastane prav zaradi antibiotičnega zdravljenja, so ostale okužbe posledica rutinskih postopkov, ko pride do prekinitve pregrad, kot sta koža in sluznica. Te sicer bakterijam onemogočajo prehod v krvni obtok.
Ker pri kritično bolnih uporabljajo antibiotike širšega spektra, je tovrstnih odpornih bakterij na njihovih enotah precej. Bolniki, pri katerih ugotovijo prisotnost takšnih bakterij, imajo sodeč po rezultatih raziskav daljši čas hospitalizacije in višjo stopnjo smrtnosti.
Celoten članek Žurnal24 na povezavi >>>
