Ob Evropskem dnevu antibiotikov 18. novembra in Svetovnem tednu antibiotikov od 18. do 24. novembra
piše dr. Bojana Beović
Meja med živimi bitji je pogosto bolj zabrisana, kot se zdi. Ne le stiki med ljudmi in med ljudmi in živalmi v globaliziranem in antropocentričnem svetu; nujni, za preživetje enih in drugih, so stiki med mikro- in makroorganizmi. Genialna ideja o uničevanju mikroorganizmov, ki so prestopili meje sobivanja in povzročajo bolezni, s preprostimi, skoraj povsod dostopnimi zdravili je kmalu pokazala tudi svoje temne plati, podobne temnim platem vseh človekovih pogosto pretiranih posegov v naravo.
Razvoj antibiotikov je omogočil razvoj moderne medicine, zdravljenj z imunosupresijo, presaditev, intenzivnega zdravljenja, velike kirurgije. Za preproste, vsakodnevne okužbe, kot sta na primer cistitis ali vnetje obnosnih votlin, smo navajeni, da jih pozdravimo takoj. Predpisovanje antibiotikov je postalo ne le način zdravljenja določene okužbe, ampak navada, za vsak primer. Neizogiben razvoj in aktivacija mehanizmov odpornosti, ki jih mikroorganizmi sprožijo v primeru ogroženosti, sta zaradi lahke dostopnosti in zato nekritične rabe protimikrobnih zdravil dobila pospešek, ki je privedel do večkratno, lahko pa tudi panrezistentnih mikroorganizmov.
Pandemija okužb z mikroorganizmi, odpornimi proti protimikrobnim zdravilom (predvsem gre zaradi velike rabe antibiotikov za bakterije), terja davek enakega reda velikosti kot pandemija covida-19.
Protimikrobnih zdravil ne bomo prenehali uporabljati, saj jih nujno potrebujemo. Zavedati pa se moramo, da predstavljajo veliko dragocenost, njihovo učinkovitost moramo za vsako ceno ohraniti. Zelo počasen razvoj protimikrobnih, posebej protibakterijskih zdravil v zadnjih letih kaže na majhno zanimanje industrije, pa tudi na dejstvo, da so enostavne tarče protibakterijskega zdravljenja očitno izčrpane. Potrebni so povsem novi pristopi, ki so zaenkrat še v zgodnjih fazah razvoja in jih nikakor ne moremo, tako kot antibiotikov, vzeti s police.
Kaj vendarle lahko storimo? V prvi vrsti preprečujmo okužbe. S higienskimi ukrepi med ljudmi in v zdravstvenih ustanovah, s cepljenjem. Če se okužba razvije in se odločimo za antibiotik, pomislimo na njegovo ustrezno izbiro, odmerek, trajanje, predvsem pa na to, da smo kot z nožem posegli v nevidni svet mikroorganizmov, ki živijo z nami.
