Dne 27. oktobra 2022 smo v prostorih Zdravniške zbornice izvedli drugi izpitni rok iz strokovnega slovenskega jezika za zdravnike. Na izpitni rok se je prijavilo 28 kandidatov, na izpit jih je prišlo 27. Izpit je uspešno opravilo 13 (48%) kandidatov. Med kandidati jih je bilo 12 iz Srbije, 6 iz Hrvaške, 5 iz Bosne in Hercegovine, 4 iz Makedonije in ena oseba iz Kazahstana. Glede na strokovno usposobljenost kandidatov je med njimi bilo 11 zdravnikov brez specializacije, štirje zobozdravniki, trije pediatri, po dva družinska zdravnika, anesteziologa in oftalmologa ter po en ginekolog, nevrolog, ortoped in urgentni zdravnik.
Izpraševalci, med katerimi nas je bilo 6 slovenistov in 12 zdravnikov in zobozdravnikov, smo po izpitu v obliki razprave po elektronski pošti strnili vtise in bili mnenja, da je format izpita primeren in da smo izpraševalci vedno bolj vešči svojega dela. Uspeh na izpitu je bil polovičen, a bili smo enotnega mnenja, da so tisti kandidati, ki so izpit opravili, izkazali takšno znanje strokovne sloveščine, ki je ustrezalo zahtevanim merilom. Med drugim je izpit uspešno opravila večina kandidatov, ki so padli na prejšnjem roku. Za uporabo na izpitih smo tudi razširili nabor kliničnih primerov.
Izpit se prične s pisnim delom in uspešno opravljen pisni del je pogoj za pristop k ustnemu izpitu. Ker je bilo v posamezni skupini po 6-7 kandidatov, je bilo potrebnega kar nekaj časa, da smo pred začetkom ustnih izpitov ocenili pisne izdelke vseh kandidatov. Pred ustnim izpraševanjem smo z negativno oceno najprej seznanili tiste kandidate, ki niso opravili pisnega dela izpita. Na individualni seznanitvi so bile vsakemu kandidatu posebej razložene ključne napake, ki jih je naredil, svetovano mu je tudi bilo, kako jih najlaže odpraviti. Vsakega izmed njih smo tudi poskušali opogumiti, naj se udeleži naslednjega izpitnega roka.
Ustni izpiti so potekali v obliki simulacije kliničnih primerov, in pri tem delu se je potrdilo, da moramo do naslednjega izpitnega roka še dodatno razširiti nabor kliničnih primerov in jih za lažjo uporabo tudi sistematično urediti.
Poleg vtisov med izpraševalci smo v 14-ih dneh po izpitu med kandidati opravili še kratko spletno anketo, ki je pokazala, da 76,7 % kandidatov meni, da je oblika izpita primerna in da ne potrebuje izboljšav, 16,7 % jih meni, da je izpit primeren, a potrebuje izboljšave, 6,67 % pa jih je mnenja, da izpit (še) nima primerne oblike. Največ pripomb je bilo na predolgo čakanje na rezultate, nekateri kandidati so bili mnenja, da bi morali kljub neopravljenemu pisnemu izpitu imeti možnost ustnega izpita. Na vprašanje, kako so se učili slovenščine, se je izkazalo, da jih je 60 % opravilo individualni tečaj, 40 % tečaj prek spleta, 33,3 % organizirani tečaj in 23,3 % druge oblike (branje besedil, spremljanje medijev, učenje v službi, poslušanje podkastov v prostem času ipd.). Na izpit se jih je večina (82,8 %) pripravljala tako, da so pregledali objavljene izpitne vsebine, 51,7 % pa jih je imelo dodatne ure slovenščine. Zadnje vprašanje se je dotikalo oblik dodatne pomoči pri učenju slovenščine, ki bi si jo kandidati želeli oz. jo pričakujejo od Zdravniške zbornice: največ glasov (75,9 %) je bilo namenjenih organiziranemu nadaljevalnemu tečaju slovenščine s poudarkom na strokovnem jeziku, sledil je (65,5 % glasov) redni tedensko/mesečno organizirani spletni seminar medicinske slovenščine (predavanje ali analiza anonimiziranih izpitnih pisnih izdelkov), 55,2 % glasov so dobile spletne predloge (anonimiziranih) medicinskih izvidov z zvočnim zapisom s pravilno izgovorjavo in 31 % spletni glosar slovenskih medicinskih izrazov. Po 13,8 % kandidatov pa si je zaželelo začetni oziroma nadaljevalni tečaj slovenščine, ki bi ga organizirala Zdravniška zbornica.
Po vsem naštetem lahko ugotovimo, da se je izpit iz strokovne slovenščine za zdravnike »prijel« tako med kandidati kot tudi med izpraševalci. Z zbranimi vtisi izpraševalcev in z anketo med kandidati smo pridobili pomembne povratne informacije, ki nam bodo pomagale, da bomo naslednji izpitni rok izvedli še bolje. V začetku leta 2023 pa bomo pričeli s tečaji slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike ter z rednimi spletnimi seminarji, s katerimi bomo zainteresiranim kandidatom omogočili dodatno izpopolnjevanje iz strokovne slovenščine in jih čimprej usposobili, da pridobijo zadostno znanje slovenščine, da bo njihovo delo v slovenskem zdravstvu karseda kakovostno in varno.
prof. dr. Andreja Žele in doc. dr. Marko Pokorn
*Moška oblika se v celotnem besedilu uporablja za oba spola sodelujočih na izpitih, tako kandidatov kot izpraševalcev.
Podatki o izpitu na prvem junijskem roku tukaj >>>
